Pri prehodu v nizkoogljičnost pomembna odločitev o nadaljnji rabi jedrske energije

Pri prehodu slovenske energetike v nizkoogljičnost bo pomembna odločitev o nadaljnji rabi jedrske energije. Če bo odločitev o njeni nadaljnji rabi negativna, bo po letu 2020 potrebna intenzivnejša politika na področju zelenih virov, izhaja iz predloga energetskega koncepta Slovenije.

Ministrstvo za infrastrukturo je ta teden začelo razpravo o tem, dolgo pričakovanem strateškem dokumentu, ki pri prehodu v nizkoogljično družbo predvideva več scenarijev. Dokument bo začrtal pot slovenske energetike do leta 2030 s pogledom do leta 2050.

Kot izhaja iz dokumenta, objavljenega na spletni strani ministrstva, je vsem scenarijem skupna krepitev obnovljivih virov energije in povečanje energetske učinkovitosti ter opuščanje fosilnih goriv. Premog kot vir za proizvodnjo električne energije naj bi nehali uporabljali z iztekom življenjske dobe Termoelektrarne Šoštanj v letu 2054.

Opuščanje fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije bo v največji meri odvisno od delovanja evropskega trga emisijskih kuponov, zato se bodo morala energetska podjetja ustrezno prilagajati okoliščinam. To bo brez tehnološkega preboja predstavljalo velik izziv za slovensko energetiko.

Raba premoga v 2030 bo odvisna od stopnje intenzivnosti uvajanja obnovljivih virov energije. V scenarijih, ki upoštevajo stroškovno učinkovite rešitve, predvsem učinek sheme emisijskih kuponov, pa se raba premoga konča že pred koncem predvidene življenjske dobe obratujočih elektrarn.

Delež naftnih derivatov se bo zmanjševal, a bo tako v letu 2030 kot v 2050 še vedno pomemben. Scenariji predvidevajo zmanjšanje rabe naftnih derivatov v prometu v letu 2030 za približno 10 odstotkov, v letu 2050 pa do 50 odstotkov. Raba naftnih derivatov za ogrevanje bo po letu 2030 zelo omejena.

Zemeljski plin ima v vseh scenarijih prehodno podporno vlogo povečanemu deležu obnovljivih virov energije in bo še naprej imel vlogo tudi v soproizvodnji toplote in električne energije ter pri daljinskem ogrevanju. Rabo tega energenta na ministrstvu predvidevajo predvsem v tovornem prometu kot nadomestilo za prevladujoče dizelsko gorivo. Uvozno odvisnost zaradi rabe plina je možno zmanjšati z izrabo lastnih virov zemeljskega plina ob upoštevanju vseh okoljskih omejitev in pogojev.

Medtem je uporaba jedrske energije pod vprašajem - odločitev o tem bo treba sprejeti čim prej oz. v petih letih, je ta teden pojasnil v.d. generalnega direktorja direktorata za energijo Jože Dimnik. Od nadaljnje rabe jedrske energije je namreč odvisno, kako bomo prešli v nizkoogljičnost.

Če se ne odločimo za dolgoročno rabo jedrske energije, bo treba že po letu 2020 izvajati še bolj intenzivno politiko umeščanja obnovljivih virov energije v prostor kot tudi s spodbujanjem rabe zelenih virov.

"Tudi odločitev za dolgoročno rabo jedrske energije zahteva dolgotrajne postopke umeščanja v prostor in gradnje, zato jo je treba sprejeti pravočasno, da po izteku obratovanja obstoječe jedrske elektrarne nadomestimo izpad domače proizvodnje. V tem primeru je pomembno zagotoviti varno obratovanje, prav tako pa ustrezno strategijo in zadostne vire za odgovorno in gospodarno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom," piše v predlogu koncepta.

Dokument opozarja na spremembo strukture proizvodnih virov in spodbujanje napredno decentralizirane proizvodnje obnovljivih virov energije. Slovenija ima zaradi dobre vpetosti v evropski elektroenergetski sistem možnost, da velik delež potrebne električne energije uvozi oz. izvozi. Zaradi povečanih potreb po uvozu in izvozu bo treba še naprej krepiti povezave s sosednjimi sistemi.

Zaradi vključevanja večjega obsega obnovljivih virov energije v elektroenergetsko omrežje, predvsem sončnih in vetrnih elektrarn, bodo potrebne večje rezerve energije in moči ter prilagajanje odjema in proizvodnje. Doslej so prilagajanje proizvodnje v veliki meri zagotavljale premogovne elektrarne, z večjim deležem zelenih virov pa bodo to vlogo prevzele razpoložljive akumulacije hidroelektrarne, hidroelektrarne s črpalno akumulacijo in plinske elektrarne.

Med cilji, ki so po pojasnilih ministrstva realni, so navedeni do leta 2030 zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 odstotkov glede na leto 1990, 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije, na področju učinkovite rabe energije 27-odstotni prihranki primarne energije in 16-odstotni delež električnih avtomobilov.

Da bi dosegli dolgoročni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050 za ciljnih 80 odstotkov, pa bo treba do 2050 doseči vsaj 52 odstotkov obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije, vsaj 38 odstotkov prihrankov primarne energije in vsaj 66 odstotkov električnih vozil v voznem parku. Elektrifikacija prometa je ključna za znižanje emisij na področju prometa.

Ministrstvo v dokumentu navaja, da bi bile za dosego zastavljenih ciljev koristne spodbude za gospodarstvo kot proizvajalca naprav, opreme in storitev. Razvojne spodbude za podjetja bodo usmerjene tudi v druge segmente gospodarstva - proizvodnjo za izkoriščanje obnovljivih virov energije, izgradnjo pametnih omrežij ter opreme, naprav in materialov za učinkovitejšo rabo energije.

Obseg spodbud bo oblikovan tako, da bo spodbujal doseganje ciljev tudi s podporo novim tehnologijam do faze njihove zrelosti. Tudi davčni sistem in finančni instrumenti bodo oblikovani v smeri spodbujanja doseganja ciljev dokumenta. Za doseganje nizkoogljične družbe je po pojasnilih ministrstva ključno, da bodo zunanji stroški rabe fosilnih virov vključeni v ceno po načelu 'onesnaževalec plača'.

Ministrstvo v dokumentu opozarja še, da je prehod od fosilnih goriv odvisne družbe v nizkoogljično družbo in doseganje ciljev odvisen tudi od usklajenosti usmeritev in ukrepov drugih politik, še posebej okoljske, davčne in industrijske, politike urejanja prostora, stanovanjske politike, raziskav in razvoja, izobraževanja ter splošne razvojne politike države, z načrtovanimi učinki energetske politike.

Ministrstvo želi pri oblikovanju končnega predloga dokumenta nadaljevati z vključevanjem javnosti, stroke in vseh ključnih deležnikov, zato bo še v tem mesecu pripravilo niz posvetov. Na podlagi tega bo pripravljen končni predlog, ki bo predvidoma septembra v javni obravnavi in medresorskem usklajevanju, sledi sprejem predloga koncepta na vladi in nato v DZ.