REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Prerok Mohamed je muslimanom naročil, naj svojim ženam ne preprečujejo obiskovanja mošeje, niti ponoči ne«

»Prerok Mohamed je muslimanom naročil, naj svojim ženam ne preprečujejo obiskovanja mošeje, niti ponoči ne«Mošeja v Ljubljani

Na v slovenski družbi nenadoma pereče vprašanje »Ali lahko ženske vstopijo v mošejo?«, ki je razvnelo strasti na socialnih omrežjih, je strokovno odgovoril Talha Ahmad.

Negativne odzive je izzvalo skrajno neposrečeno vabilo članom IZ torej Islamske zajednice (skupnosti) v Sloveniji, ki je naslavljalo le moške pripadnike IZ in ob tem še izrecno izključevalo ženske, ko je naznanilo, da »oziraje, da se pričakuje veliko številko ljudi, ni načrtovano, da ženske prisostvujejo džuma-namazu« (molitvi).

Na izrazito diskriminatorno potezo IZ se je odzvala tudi Tanja Fajon, evroposlanka iz vrst SD.

»Vsaka diskriminacija na podlagi osebne okoliščine je nesprejemljiva. Sistematična diskriminacija žensk (zaradi gneče?!) pa si mora zaslužiti zelo kritično presojo javnosti in nujno tudi pristojnih organov. Nesprejemljivo, žalostno!,« je prek Twitterja sporočila Tanja Fajon.

Danilo Papič je poskusil zagovarjati zgrešeno potezo slovenske veje Islamske skupnosti tako, da je džamijo razglasil za »zaseben prostor« o uporabi katerega »odloča (izrecno) lastnik«.

Janez Kranjčan se je v hipu posmehnil tej domislici, ob ciničnem vprašanju, mar je džamija dnevna soba preroka Mohameda?

Mizogin odnos prvakov islamske skupnosti v Sloveniji je nato naletel na različne odzive.

Felipe Castro je v odgovoru na Kamalovo trditev, da je »vesel in (kot Slovenec) ponosen, da dobivamo zelo spodoben in lep, nov kulturni center, ki bo (o)krepil povezovanje in pozitivno zaznavanje raznolikosti na katerih temelji Slovenija in tudi EU,« odgovoril z vprašanjem: »Ženske naj molijo za ograjo, a ni tako?«

Bilo je tudi več odzivov, ki so poskusili omejiti izbruh nestrpnosti do slovenskih muslimanov.

Mag.Art.Leo se je posmehnil »bogim prestrašenim Slovenceljnom«, ker so dvignili vik in krik, češ da jih ena sama džamija »ogroža«.

Arjan Pregl pa je sklenil razpravo o ogroženosti katoliške vere zaradi džamije v Ljubljani z naslednjim opozorilom: »Če vas bo ena džamija spreobrnila, ni problem v njihovi veri, je v vaši

Nekatere je pa zanimalo, kako varuh načela enakosti komentirta dejstvo, da ženske na petkovi molitvi v džamiji niso bile zaželene ...

Eva Japelj je opomnila na pomen strpnosti, ker »džamija v Ljubljani ne stoji zaradi Savdskih Arabcev, pač pa je predvsem zaradi Bošnjakov, ki so naši državljani. V Sarajevu stoji katoliška cerkev. Kot tudi pravoslavna. Očitno so Bošnjaki bolj tolerantni od nas.«

Igorja Lipovška vse zgoraj našteto ne zanima, ampak želi odgovor na vprašanje »zakaj je slovenska gradbena oblast dopustila, da se minaret, kot moški falični simbol, lahko brezsramno razkriva javnosti, džamijina kupola, kot ženski simbol dojke, pa ne?«

Novica o prvi molitvi v novi mošeji, ki je zrastla v Ljubljani, je bila zanimiva tudi za tuje medije, predvsem v Bosni in Hercegovini.

Novico je svojim vernikom v Sloveniji naznanila tudi matična Islamska zajednica iz BiH.

Toda ne delijo vsi navdušenja nad videzom nove ljubljanske arhitekturne pridobitve. Krtmena denimo spominja na – trdnjavo

Poročevalci z dogodka niso skrivali navdušenja, ob dejstvu, da je petkovo molitev (t. i. džuma-namaz) obiskalo 5000 muslimanskih vernikov.

Toda mediji sedaj ugotavljajo, da ljubljanska džamija ne bo rešila prostorske stiske pripadnikov Islamske skupnosti v Sloveniji.

Bosanski portal Glas naroda (glas ljudstva) pa je spomnil na prvo džamijo v Sloveniji, zgrajeno pred več kot 100 leti

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek