sobota, 01. marec 2025 leto 30 / št. 060
»Prerok Mohamed je muslimanom naročil, naj svojim ženam ne preprečujejo obiskovanja mošeje, niti ponoči ne«

Na v slovenski družbi nenadoma pereče vprašanje »Ali lahko ženske vstopijo v mošejo?«, ki je razvnelo strasti na socialnih omrežjih, je strokovno odgovoril Talha Ahmad.
ALI LAHKO ŽENSKE VSTOPIJO V MOŠEJO?
— Talha Ahmad (@talhaahmad87) February 7, 2020
Prerok Mohamed (sa) je muslimanom naročil, naj svojim ženam ne preprečujejo obiskovanja mošeje, niti ponoči ne.#Džamija #Ljubljanahttps://t.co/PWvxVUQlAR
Negativne odzive je izzvalo skrajno neposrečeno vabilo članom IZ torej Islamske zajednice (skupnosti) v Sloveniji, ki je naslavljalo le moške pripadnike IZ in ob tem še izrecno izključevalo ženske, ko je naznanilo, da »oziraje, da se pričakuje veliko številko ljudi, ni načrtovano, da ženske prisostvujejo džuma-namazu« (molitvi).
Muslimani pa so temeljiti pri segregaciji: ko pridejo moliti ljudje, ni prostora za ženske. #gužva #džamija #šestorazredne pic.twitter.com/ctCkLIgG43
— Mr. Marlin (@Marlin1897) February 6, 2020
Na izrazito diskriminatorno potezo IZ se je odzvala tudi Tanja Fajon, evroposlanka iz vrst SD.
pri 12000 cerkvah v Slo vas skrbi ena džamija, če v vse cerkve daš 20 vernikov, vam bo ostalo precej cerkev praznih, zamisli se nad vašo vero, ne nad vero drugih...
— gojko golez (@goyts) February 7, 2020
»Vsaka diskriminacija na podlagi osebne okoliščine je nesprejemljiva. Sistematična diskriminacija žensk (zaradi gneče?!) pa si mora zaslužiti zelo kritično presojo javnosti in nujno tudi pristojnih organov. Nesprejemljivo, žalostno!,« je prek Twitterja sporočila Tanja Fajon.
Danilo Papič je poskusil zagovarjati zgrešeno potezo slovenske veje Islamske skupnosti tako, da je džamijo razglasil za »zaseben prostor« o uporabi katerega »odloča (izrecno) lastnik«.
Dzamija je zasebni prostor? Dnevna od Mohameda al kako, ti idiot?!
— Janez Kranjcan (@JKranjcan) February 7, 2020
Janez Kranjčan se je v hipu posmehnil tej domislici, ob ciničnem vprašanju, mar je džamija dnevna soba preroka Mohameda?
Mizogin odnos prvakov islamske skupnosti v Sloveniji je nato naletel na različne odzive.
Itak. Bo džamija prispevala k temu, da spoznamo islam, kot je v resnici. In ne bomo več nasedali namišljeni resničnosti levoliberalov. Ženske naj molijo za ograjo, a ni tako?
— Felipe Castro (@FelipeC_3) February 7, 2020
Felipe Castro je v odgovoru na Kamalovo trditev, da je »vesel in (kot Slovenec) ponosen, da dobivamo zelo spodoben in lep, nov kulturni center, ki bo (o)krepil povezovanje in pozitivno zaznavanje raznolikosti na katerih temelji Slovenija in tudi EU,« odgovoril z vprašanjem: »Ženske naj molijo za ograjo, a ni tako?«
Salami z mlejkom, kreteni. Ženske niso dobrodošle na prvi molitvi v #džamija. Opozarjali smo vas o nestrpnosti in sovražnosti #islam. Kaj še sledi? Politični sestanki, speče celice ...
— Hrejzi (@hrejzi) February 7, 2020
Niti @24ur_com ne more več skriti tega: https://t.co/95suTvje3N
Bilo je tudi več odzivov, ki so poskusili omejiti izbruh nestrpnosti do slovenskih muslimanov.
Džamija, đamija je čisti turcizem, ki se uporablja tudi v Bosni. Tega izraza mi ne uporabljamo, vsaj do sedaj ga nismo. Sicer mi je pa čisto vseeno. Ta raketa izstrelišča ne sodijo v naše kraje in kvarijo krajino. Bosanski peršingi.
— hermelin (@R10Vojko) February 7, 2020
Bogi prestrašeni Slovenceljni! Ena prava džamija vas tako zelo ogroža?
— Mag.Art.Leo (@Tevilevi) February 8, 2020
Kot, da se muslimani, sploh tisti s slabimi nameni prej ne bi mogli nikjer sestajati in družiti...
Mag.Art.Leo se je posmehnil »bogim prestrašenim Slovenceljnom«, ker so dvignili vik in krik, češ da jih ena sama džamija »ogroža«.
Izrezan citat z drugačnim pomenom od izvornega. A vseeno, moja prvotna objava stoji. Če vas bo ena džamija spreobrnila, ni problem v njihovi veri, je v vaši.
— Arjan Pregl (@PreglArjan) February 6, 2020
no, seveda je bilo to rečeno... sicer nima povezave s tvojo tezo, nima pa niti povezave s kakšno islamizacijo... džamija je narejena za prihodnje rodove slovenskih državljanov islamske veroizpovedi... to je povedal... ni dejal, da bo večina državljanov islamske veroizpovedi..
— Arnold Marko (@atomicmind) February 6, 2020
Arjan Pregl pa je sklenil razpravo o ogroženosti katoliške vere zaradi džamije v Ljubljani z naslednjim opozorilom: »Če vas bo ena džamija spreobrnila, ni problem v njihovi veri, je v vaši.«
Če ljudi v deželi z 20.000 cerkvami skrbi, da bo prebivalstvo zamenjalo verizpoved zaradi ene džamije, potem ni problem tuja, ampak njihova vera.
— Arjan Pregl (@PreglArjan) February 6, 2020
Nekatere je pa zanimalo, kako varuh načela enakosti komentirta dejstvo, da ženske na petkovi molitvi v džamiji niso bile zaželene ...
Če oni rečejo, da ženske niso zaželene, je vse okej. Če pa mi rečemo, da džamija ni zaželena, je pa ogenj v strehi. Me zanima, kaj bi se zgodilo, če bi kristjani želeli postaviti cerkev v Savdski Arabiji ...
— Lucija Lotus Mlinarič (@LotusLucija) February 7, 2020
Eva Japelj je opomnila na pomen strpnosti, ker »džamija v Ljubljani ne stoji zaradi Savdskih Arabcev, pač pa je predvsem zaradi Bošnjakov, ki so naši državljani. V Sarajevu stoji katoliška cerkev. Kot tudi pravoslavna. Očitno so Bošnjaki bolj tolerantni od nas.«
Džamija v Ljubljani ne stoji zaradi Savdskih Arabcev, pač pa je predvsem zaradi Bošnjakov, ki so naši državljani.
— Eva Japelj (@Japreva) February 7, 2020
V Sarajevu stoji katoliška cerkev. Kot tudi pravoslavna. Očitno so Bošnjaki bolj tolerantni od nas.
Igorja Lipovška vse zgoraj našteto ne zanima, ampak želi odgovor na vprašanje »zakaj je slovenska gradbena oblast dopustila, da se minaret, kot moški falični simbol, lahko brezsramno razkriva javnosti, džamijina kupola, kot ženski simbol dojke, pa ne?«
Mene nekaj drugega zanima. Ampak to je bolj vprašanje za @RomanVodeb kot za @BRajgelj . Zakaj je slovenska gradbena oblast dopustila, da se #minaret, kot moški falični simbol, lahko brezsramno razkriva javnosti, džamijina kupola, kot ženski simbol dojke, pa ne? #džamija
— Igor Lipovšek (@vrssevnik) February 7, 2020
Novica o prvi molitvi v novi mošeji, ki je zrastla v Ljubljani, je bila zanimiva tudi za tuje medije, predvsem v Bosni in Hercegovini.
Nakon nekoliko decenija s munare se čuo prvi ezan u Ljubljani #slovenija #islam #dzamija #muslimani #namaz https://t.co/U92HVhj67q
— Klix.ba (@klixba) February 7, 2020
Prvi džuma-namaz u novoizgrađenoj džamiji u Ljubljani #Slovenija #Ljubljana #džamija pic.twitter.com/iCeZTzgizp
— ANADOLU AGENCY (BHS) (@aa_balkans) February 7, 2020
Novico je svojim vernikom v Sloveniji naznanila tudi matična Islamska zajednica iz BiH.
Prelijepa džamija, uklopila se u ambijent.
— Jasmin Heljić (@jheljic) February 6, 2020
Toda ne delijo vsi navdušenja nad videzom nove ljubljanske arhitekturne pridobitve. Krtmena denimo spominja na – trdnjavo …
rad imam lepe zgradbe.. ne glede na to,kaj si mislim o islamu.. marsikatera džamija je lepa... zakaj je ta v Ljubljani ko ena trdnjava?
— krtmen (@krtmen) February 8, 2020
Poročevalci z dogodka niso skrivali navdušenja, ob dejstvu, da je petkovo molitev (t. i. džuma-namaz) obiskalo 5000 muslimanskih vernikov.
Nevjerovatan osjećaj!
— Nedžad Sijamhodžić (@nedzaid) February 7, 2020
Puna džamija, sportska dvorana i prostor za teretanu. Procjene su da je bilo oko 4000-5000 ljudi. pic.twitter.com/qmyA0Scbwr
Toda mediji sedaj ugotavljajo, da ljubljanska džamija ne bo rešila prostorske stiske pripadnikov Islamske skupnosti v Sloveniji.
Ali je to ta zapuščen objekt https://t.co/xVj7OjaNnL? V Mariboru je tamkajšnja skupnost kupila nekdanji Merkurjev trgovski center. Lahko bi zgradili molilnico, pa bodo očitno rajši trgovino preuredili. Lublanska džamija tudi ni rešila prostorske stiske.
— Miško Kajžar (@MiskoKajzar) February 8, 2020
Bosanski portal Glas naroda (glas ljudstva) pa je spomnil na prvo džamijo v Sloveniji, zgrajeno pred več kot 100 leti …
Ovo je prva džamija u Sloveniji – U svijetu postoji samo 6 fotografija, sagradili je Bošnjaci 1916. godine https://t.co/TCJDTEgs4I pic.twitter.com/AkAciq8V0v
— Glas naroda (@NerminSabic) February 7, 2020