Premik pri reševanju Grčije - po zategovanju pasu zdaj v ospredju reforme

Institucije, ki se z Grčijo pogajajo o ukrepih v zameno za finančne obroke, se bodo kmalu vrnile v Atene, kjer bodo poskušale doseči tehnični dogovor o nizu pomembnih reform. Dogovor o naslednji finančni injekciji je še daleč, a v procesu reševanja Grčije se dogaja pomemben premik - poudarek se seli z zategovanja pasu h korenitim reformam.

Uresničila se je napoved, da je v najboljšem primeru danes pričakovati odločitev, da se predstavniki štirih institucij vrnejo v Atene in poskušajo z grškimi oblastmi doseči tehnični dogovor o drugem pregledu izvajanja tretjega programa pomoči.

Institucije se bodo kmalu vrnile v Atene, je po sestanku finančnih ministrov držav v območju evra dejal šef evroskupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem. To je po njegovih besedah pozitiven in dober korak, a politični dogovor je še daleč.

Ob tem je šef evroskupine izpostavil pomembno spremembo: poudarek se seli z zategovanja pasu h korenitim reformam. Davčna reforma, pokojninska reforma in reforma trga dela - to bo zdaj v ospredju pogajanj Grčije z mednarodnimi posojilodajalci.

Medtem ko evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici govori o "svetlobi na koncu predora zategovanja pasu", Dijsselbloem poudarja, da ni nikoli obljubil konca zategovanja pasu, temveč zgolj premik poudarka k reformam.

Nad izvajanjem programa pomoči za Grčijo bdijo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB), evropski reševalni sklad ESM in Mednarodni denarni sklad (IMF), a IMF za zdaj v tretjem programu pomoči še ne sodeluje s finančnimi prispevki.

Finančno sodelovanje namreč v skladu pogojujejo z verodostojnimi fiskalnimi ukrepi in reformami ter z zagotovitvijo vzdržnega grškega javnega dolga, ki po bruseljski zimski gospodarski napovedi še vztraja pri okoli 180 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP).

Eden glavnih problemov je to, da IMF na podlagi svojih napovedi, ki temeljijo na bolj pesimističnih obetih za rast kot napovedi evropske strani, zahteva dodatne fiskalne ukrepe, kar grške oblasti zavračajo in vztrajajo, da ne bodo zagotovile niti evra več, kot je že dogovorjeno.

Tudi če institucije z grškimi oblastmi v Atenah kmalu dosežejo tehnični dogovor, je nato potreben načelni politični dogovor, potem pa še izvedba nacionalnih postopkov za odobritev izplačila naslednjega obroka, pri čemer je lahko problem prihajajoča volilna sezona v Evropi.

Čeprav so viri pri EU minuli mesec izrecno izpostavili politični problem volilne sezone za pogajanja z Grčijo, je Dijsselbloem, čigar država bo sredi marca prva na vrsti, pred Francijo in Nemčijo, danes zatrdil, da to ni problem, saj so v Evropi vselej kje volitve.

Grčija bo sicer v okviru tretjega programa pomoči potrebovala precej manj od predvidenih 86 milijard evrov, je nedavno ocenil šef ESM Klaus Regling. "Polovica triletnega programa je že za nami in doslej smo izplačali približno 32 milijard evrov," je dejal Regling za nemški Bild.

Poleg tega Grčija denarja ne potrebuje pred poletjem, ko bo morala vrniti okoli šest milijard dolga, tako da dogovor v tem trenutku ni nujen. Vendar pa v Bruslju na podlagi preteklih izkušenj opozarjajo, da pogajanja z Grčijo niso kot rdeče vino - položaj s časom ne postaja boljši, temveč se slabša.

Podobno sporočilo sta danes izpostavila tudi Dijsselbloem in Regling. Čeprav Grčija denarja ne potrebuje nujno, obstaja občutek nujnosti zaradi ključnega vprašanja zaupanja, ki ga ne želimo ogroziti, je poudaril šef evroskupine.