Predsedniške volitve v Franciji po mnenju francoskih evroposlancev na kocko postavljajo prihodnost EU

Predsedniške volitve v Franciji, na katerih ima možnost za zmago kandidatka desnice, evroskeptična Marine Le Pen, bodo pomembno vplivale tudi na prihodnost EU, so ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu ta teden nakazali francoski evroposlanci Isabelle Thomas (S&D), Philippe Juvin (EPP) in Nicolas Bay (ENF).

"Med enajstimi predsedniškimi kandidati jih je šest ali sedem protievropskih. Med njimi je več takih, ki ne bodo dobili večje podpore volivcev, a govorijo o krizi v EU in obstaja tveganje, da bodo Francozi na koncu mislili, da je EU vzrok naših težav," je dejal Juvin, ki prihaja iz vrst francoskih republikancev, v Evropskem parlamentu pa sedi v klopeh Evropske ljudske stranke (EPP).

Po njegovih besedah že zdaj mnogo Francozov meni, da so težave, ki jih ima država, povezane z EU. "To je razlog, da bo Le Penova verjetno zmagala v prvem krogu in se uvrstila v drugega," je ocenil za STA.

Tako Juvin kot socialistka Isabelle Thomas (S&D) na tokratnih predsedniških volitvah v Franciji vidita tri vrste kandidatov: tiste, ki so proti EU, take, ki v odnosih Francije z EU ne bi ničesar spremenili in bi nadaljevali sedanjo politiko ter take, ki se zavzemajo za nov odnos z unijo.

Med nasprotniki unije prednjači Le Penova iz Nacionalne fronte, ki napoveduje, da bo v primeru izvolitve predlagala referendum o članstvu Francije v EU. Vsi trije evroposlanci so ocenili, da obstaja realna možnost za njeno zmago na volitvah.

Juvin je ob tem spomnil, da je pred 15 leti oče Le Penove, Jean-Marie Le Pen, v drugem krogu predsedniških volitev izgubil proti Jacquesu Chiracu. A tedaj Nacionalna fronta ni bila tako priljubljena, kot je danes. "Zdaj je stranka postala bolj ljudska in je manj fašistična, kot je bila pred 15 leti, Marine Le Pen je precej razumnejša od svojega očeta, v ospredje postavlja evroskepticizem," je dejal.

Nicolas Bay, generalni sekretar Nacionalne fronte, v Evropskem parlamentu pa član politične skupine Le Penove, Evrope narodov in svobode (ENF), je za Radio Slovenija pojasnil, da kandidatka skrajne desnice v primeru zmage ne stavi najprej na referendum.

Po njegovih besedah bo Le Penova, če bo izvoljena, najprej odšla v Bruselj, sedla za pogajalsko mizo z državami, ki bodo to želele, in se pogovarjala o popolni preusmeritvi EU. O spremembi in poenostavitvi njenega delovanja ter spremembi politike tako, da bo skladna z interesi članic. Organizirala bi sodelovanje na različnih področjih, ki bi jih države lahko izbrale same in tako ohranile svobodo.

Bay meni, da so možnosti za uspeh teh pogajanj, a če ne bi bila uspešna, bi organizirali referendum o izstopu Francije iz EU in tako ustvarili Evropo narodov in ljudstev. "Če voditelji evropskih institucij nočejo sprememb, mora spregovoriti ljudstvo in znova pridobiti svojo svobodo," je dejal.

Izid morebitnega referenduma je po ocenah Thomasove in Juvina težko napovedati. "Nihče ne ve, kako bodo odločili Francozi. A če bodo izvolili Le Penovo, ki nasprotuje uniji, si je težko predstavljati, da bodo na referendumu zavzeli drugačno stališče. To je ruska ruleta," je dejal Juvin.

Thomasova pa je za STA ocenila, da bi na referendumu vendarle lahko zmagali proevropsko usmerjeni Francozi. "Je pa Le Penova velika grožnja," je priznala.

Kot kandidata, ki v odnosu do EU ne bi ničesar spremenil in bi nadaljeval sedanjo politiko, sta tako Thomasova kot Juvin izpostavila republikanca Francoisa Fillona. A tudi nadaljevanje sedanje politike bi bilo po mnenju Thomasove nevarno, saj bi lahko po Veliki Britaniji še kaka članica izrazila željo po izstopu iz EU.

"Ljudje vsepovsod po Evropi so nezadovoljni, želijo več ukrepanja, nočejo nadaljevati po tej poti," je dejala poslanka. "Članice na jugu - Italija, Španija in Grčija -, nosijo težko breme varčevalnih ukrepov, na severu imajo občutek, da plačujejo za druge. Na vzhodu, na Poljskem in v baltskih državah, jih je strah zaradi razmer v Rusiji in Ukrajini, zato želijo močno stališče Evrope, ki pa ga ni," je pojasnila.

Po njenem bi bil zato za prihodnjega predsednika Francije primernejši nekdo, ki bi odnose med Francijo in unijo spremenil. Thomasova je kot takega omenila kandidata socialistov Benoita Hamona, Juvin pa Emmanuela Macrona, nekdanjega socialista, ki nastopa kot neodvisni kandidat. Nov odnos z unijo, ki ga zagovarja Hamon, bi po besedah Thomasove obsegal demokracijo za območje evra, spremembo obrambne in vojaške politike ter nov dogovor o energiji in okoljski tranziciji.

V volitvah v Franciji in Nemčiji Thomasova vidi priložnost za nov dogovor v Evropi, s katerim bi zaščitili evropske sanje. "Pred nami je težko obdobje, v katerem moramo biti močni," je prepričana. Ne le zato, ker lahko Marine Le Pen zmaga. "Če bo zmagala, boja ne bo konec," je še poudarila evroposlanka.