Predsednik ZDA je izvoljen posredno

Čeprav velja prepričanje, da so Američani tisti, ki izvolijo predsednika države, pa dejansko volivci izvolijo delegate, imenovane elektorji, ki nato formalno odločijo volitve. Zvezne države imajo različno število elektorjev, kandidat pa za zmago potrebuje glasove najmanj 270 od skupno 538 članov kolegija elektorjev.

Volilni sistem je večinski, tako da kandidat z zmago v posamezni zvezni državi pobere vse njene elektorske glasove. Izmed 50 zveznih držav sta izjemi le Nebraska in Maine, ki elektorske glasove podeljujeta glede na rezultate po kongresnih okrožjih in ne kot država v celoti.

Vsaka zvezna država ima pravico do toliko elektorjev, do kolikor predstavnikov je upravičena v zveznem kongresu, vendar ne manj kot treh. Dva glasova vsaka država dobi na račun dveh senatorjev, k temu pa se prišteje število njenih članov predstavniškega doma, ki je odvisno od števila prebivalcev države.

Poseben primer je prestolnica Washington oziroma Okrožje Kolumbija, ki ima v zveznem predstavniškem domu le enega člana brez pravice do glasovanja, na predsedniških volitvah pa ima tri elektorske glasove. Toliko jih imajo še Aljaska, Delaware, Montana, Severna in Južna Dakota, Vermont in Wyoming.

Število elektorjev v posameznih državah prilagodijo vsakih deset let po štetju prebivalstva. Zadnjič so ga opravili leta 2010 in na ta način so od volitev leta 2008 nekatere države pridobile, nekatere pa izgubile elektorske glasove.

Med večjimi se je tako okrepila teža Teksasa in Floride, zmanjšala pa New Yorka, Pensilvanije in Illinoisa. Največ elektorjev ima sicer Kalifornija - 55, sledijo Teksas z 38, ki je glede na leto 2008 pridobil štiri elektorske glasove, New York in Florida s po 29 ter Illinois in Pensilvanija s po 20 elektorji.

Za zmago je potreben večji del od skupno 538 elektorjev, torej najmanj 270 elektorskih glasov. Če vsak kandidat dobi po 269 elektorskih glasov, zmagovalca odloči zvezni kongres.

Predsednika ZDA bi izmed obeh kandidatov izbral predstavniški dom, pri čemer bi imela vsaka državna delegacija le po en glas, za izvolitev pa bi bila potrebna navadna večina, torej 26 od 50 glasov. Podpredsednika ZDA pa bi izbral senat, kjer bi bila potrebna dvotretjinska večina.

Ta scenarij se je zgodil leta 1824, ko sta John Quincy Adams in Andrew Jackson dobila enako število elektorskih glasov, predstavniški dom pa je za predsednika izvolil Adamsa.

Način izbire ameriškega predsednika sicer sega v čase nastajanja ZDA. Sistem elektorjev je z leti dozoreval, nikoli pa niso odpravili pomanjkljivosti, kot je, da lahko zmaga kandidat, ki prejme manj ljudskih glasov.

To se je nazadnje zgodilo leta 2000, ko je republikanec George Bush premagal demokrata Ala Gora po številu elektorskih glasov, čeprav je zanj glasovalo okoli pol milijona manj volivcev. Takratne predsedniške volitve so se končale šele po mesecu dni ponovnega preštevanja glasov in sodnih bojev, ki jih je prekinilo vrhovno sodišče ZDA s podelitvijo zmage Bushu.

Leta 2004 ni bilo težav, saj je Bush osvojil 286 elektorskih glasov, demokrat John Kerry pa 252. Leta 2008 je zdaj odhajajoči predsednik ZDA Barack Obama republikanskega izzivalca Johna McCaina premagal s kar 365 elektorskimi glasovi proti 173, pred štirimi leti pa Mitta Romneya z rezultatom 332 proti 206.

Podoben rezultat se pričakuje tudi v letošnji tekmi za Belo hišo. Čeprav je kampanja z vzponom Donalda Trumpa do republikanske predsedniške nominacije že od samega začetka precej neobičajna in povzroča sive lase analitikom in napovedovalcem rezultata, pa zaenkrat precej bolje kaže demokratki Hillary Clinton, ki ima glede na zadnje javnomnenjske ankete po podatkih Financial Timesa praktično že zagotovljenih 262 elektorskih glasov, Trump pa le 181, medtem ko je v zraku še 95 elektorskih glasov.

Trumpovo vodstvo je trdno v državah, kot so Tennessee, Indiana, Alabama in Kentucky, zelo verjetno pa bo zmagal tudi v Teksasu, Georgii in Missouriju. Clintonova ima na drugi strani trdno vodstvo v državah z največ elektorji - Kaliforniji, New Yorku, Illinoisu, Michiganu in New Jerseyju. Zelo verjetno bo zmagala tudi v Pensilvaniji, Virginiji in Wisconsinu, kjer ima že najmanj pet odstotnih točk prednosti pred Trumpom.

Največ pozornosti je običajno namenjene državam, kjer se volilno telo včasih nagne na eno včasih na drugo stran in kjer običajno vse do zaključka volitev ni jasno, kakšen bo rezultat. Takšne države so tradicionalno Florida, Ohio, Georgia, Severna Karolina in Arizona, pri čemer letos pravzaprav velja, da mora Trump zmagati praktično v vseh.

A kot kažejo ankete, bo izmed teh "nihajočih" držav Trump zelo verjetno pobral elektorske glasove le v Iowi in morda Ohiu.