REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pred 80. leti: Hitlerjev obisk Maribora in ustanovitev OF, dva prelomna zgodovinska dogodka, a le eden pozitiven

Pred 80. leti: Hitlerjev obisk Maribora in ustanovitev OF, dva prelomna zgodovinska dogodka, a le eden pozitivenPartizani na Menini planini in Hitler ob govoru. Vir: Wikipedia, Twitter

Pred 80. leti sta se v Sloveniji zgodila dva dogodka, a le eden je v zgodovini ostal zapisan kot pozitiven.

Prvi je Hitlerjev obisk Maribora.

V Mariboru se je vodja nacistične Nemčije Adolf Hitler nepričakovano ustavil 26. aprila. Sem se je pripeljal s posebnim vlakom, ki se je ustavil v Špilju, nato pa se je nacistična delegacija z avtom odpravila do Maribora.

Hitler v Mariboru
Hitler v Mariboru. Vir: Wikipedia

Za Slovence se je druga svetovna vojna sicer začela 6. aprila 1941.

Tedaj je Nemčija brez vojne napovedi napadla tedanjo kraljevino Jugoslavijo.

Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno med tri države napadalke: Nemčijo, Italijo in Madžarsko.

Manjše ozemlje petih naselij v okolici Brežic je okupirala tudi hrvaška nacistična tvorba NDH.

Le tri dni po njegovem obisku, 29. aprila 1941, je Maribor že vstal proti svojim zatiralcem.

S svojim prihodom je Adolf Hitler, vodja Tretjega rajha simbolično pokazal, da jugoslovanske države ni več kot tudi, da so ozemlja slovenske Štajerske in Gorenjske ponovno priključena k ozemljem avstrijskih Nemcev.

Adolf Hitler je v Maribor prispel okrog pol desetih dopoldne.

Najprej se je z avtomobilom zapeljal po Mlinski ulici do Drave, kjer si je ogledal porušen železniški most, nato po Ulici kneza Koclja do Glavnega trga (takrat se je imenoval Adolf Hitler Platz), kjer se je peš sprehodil po delu porušenega glavnega mostu.

Oba mosta je ob umiku 7. aprila 1941 v popoldanskih urah razstrelila umikajoča jugoslovanska vojska, da je upočasnila nemško prodiranje v Jugoslavijo.

Od tam se je odpeljal na Slomškov trg, kjer se je zanimal za nekatere zanimive mariborske stavbe.

Svoj obisk je sklenil v gradu, kjer so mu mariborski Nemci pripravili veličasten sprejem.

Vidmarjeva vila
Vidmarjeva vila. Vir: Wikipedia
Sledilo je zapiranje slovenskih šol, nemški nacisti pa so tedaj napovedali tudi boj proti slovenski kulturi oziroma njeno iztrebljanje.

Obenem se je zahvalil tistim pripadnikom nemške manjšine, ki so zadnji dve leti v tajnosti pomagali pripravljati nacistično zasedbo Maribora in slovenske Štajerske.

Še posebej je izpostavil vlogo vodje Kulturbunda na Slovenskem, protestantskega pastorja Hansa Barona, in njegovih sodelavcev pri pripravi nacistične okupacije Slovenije. Posebej je sprejel predstavnike kočevskih Nemcev, kar jim po osvoboditvi ni ravno pomagalo.

V zgodnjih popoldanskih urah se je Hitler s posebnim vlakom vrnil v Gradec, od tam pa nadaljeval pot proti Celovcu.

Maribor je sicer nemška vojska zasedla v začetku meseca, na tisoče prebivalcev pa je moralo praktično čez noč zapustiti svoje domove, preostale je doletelo nasilno ponemčenje.

Sledilo je zapiranje slovenskih šol, nemški nacisti pa so tedaj napovedali tudi boj proti slovenski kulturi oziroma njeno iztrebljanje.

Le tri dni po njegovem obisku, 29. aprila 1941, je Maribor že vstal proti svojim zatiralcem. Mladinci so v Volkmerjevem prehodu zažgali dve vozili nacistične civilne uprave in jim na ta način drzno napovedali boj.

Osvobodilno fronto slovenskega naroda so ustanovili 26. aprila 1941.

S tem dejanjem so mariborski mladinci želeli skaliti nemško veselje.

Nemške oblasti so sicer skupino mladih Mariborčanov hitro razkrinkale in likvidirale.

Slovenija pa se na današnji dan, ki je tudi državni praznik, spominja tudi ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), ki je bila osrednja odporniška organizacija Slovencev v drugi svetovni vojni.

Osvobodilno fronto slovenskega naroda so ustanovili 26. aprila 1941.

Domobranski general Leon Rupnik na prvi domobranski prisegi nacističnemu okupatorju na Hitlerjev rojstni dan. Bežigrajski stadion v Ljubljani 20. aprila leta 1944. Vir: Neznan fotograf, fotografijo hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

26. aprila 1941 so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, Josip Rus iz vrst Sokolov ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Vidmar.

Ustanovili so protiimperalistično fronto, ki se je kmalu nato preimenovala v Osvobodilno fronto (OF).

Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 so kot OF pozvali k oboroženemu odporu.

Osvobodilno fronto slovenskega naroda so ustanovili 26. aprila 1941. Ne glede na vse kritike njenega imena in nastanka je OF postala podlaga za oborožen odpor, ki je partizane vzpostavil kot zaveznike z državami, ki so se borile proti nacifašizmu.

Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila 1941. Do leta 1991 se je zato 27. april imenoval Dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa se je praznik nato preimenoval v Dan boja proti okupatorju.

V OF ni bilo nobene predvojne stranke, pač pa so vanjo vstopali politični disidenti in frakcije dotedanjih strank obeh političnih taborov.

Skupine so se razlikovale svetovnonazorsko, po politični preteklosti in tudi velikosti.

Odločilno vlogo v OF so ves čas imeli komunisti, čeprav jih je bilo le okoli 1000. Bili pa so zaradi dveh desetletij ilegalnega delovanja najbolj usposobljeni za delovanje v okupaciji.

Leta 1942 je v OF potekal notranji boj za formalno organizacijsko prevlado. Že spomladi so bili na preizkušnji odnosi med komunisti in krščanskimi socialisti, spopad za vodilno vlogo pa se je končal v začetku marca 1943 s podpisom t. i. dolomitske izjave.

V njej so se vse ustanovne skupine strinjale, da so glede vseh temeljnih vprašanj istovetne s stremljenji Komunistične partije Slovenije (KPS).

Partizani pred Odžakom      Vir:Wikipedia
Partizani pred Odžakom. Vir: Wikipedia

Slovenski komunisti so nalogo organiziranja oboroženega odpora proti okupatorjem dobili od politbiroja Komunistične partije Jugoslavije. Oborožen odpor so začeli pripravljati mimo OF.

Vsako leto ob istem času se pojavljajo tudi ocene, da je bila Osvobodilna fronta v začetku najprej Protiimperialistična fronta, usmerjena v boj proti imperialistom, torej zahodnim zaveznikom, ne pa proti nacistični Nemčiji.

Komunisti naj bi v tem času zaradi pakta med Nemčijo in Sovjetsko zvezo sodelovali, opozarjajo kritiki.

Kot ključen argument se navaja tudi dejstvo, da so že 1. maja leta 1941 trboveljski komunisti skupaj z nacisti sodelovali pri proslavi 1. maja.

Nedvoumno in jasno je dokazano, da je škof Rožman 12. septembra 1942 italijanskemu generalu Robottiju izročil spomenico z zahtevo po ustanovitvi protipartizanskih enot.

Res je tudi, da je Osvobodilna fronta svoje ime spremenila šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941.

Toda ne glede na to je dejstvo, da so meščanske stranke med vojno sodelovale z okupatorji, medtem ko je OF postala podlaga za oborožen odpor, ki je partizane vzpostavil kot zaveznike z državami, ki so se borile proti nacifašizmu.

Prav tako je sodelovanje na neki proslavi, kjer se je slavilo delo, neustrezno enačiti s sodelovanjem nacistov in komunistov.

Podobno velja tudi za Cerkev, ki nosi veliko breme odgovornosti za sodelovanje z nacisti.

Nedvoumno in jasno je dokazano, da je škof Rožman 12. septembra 1942 italijanskemu generalu Robottiju izročil spomenico z zahtevo po ustanovitvi protipartizanskih enot.

Škof Rožman
Poveljnik domobrancev Leon Rupnik, esesovski general Erwin Rösener ter ljubljanski škof Gregorij Rožman malo pred domobransko prisego na bežigrajskem stadionu v Ljubljani. Domobranska prisega je glasila: »Prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje Velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in proti komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom, svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje.« Vir: Wikipedia

Za prvi oborožen spopad Slovencev z okupatorjem v drugi svetovni vojni velja spopad iz 13. maja 1941, ko so se pripadniki antifašistične organizacije Slovencev iz takratne Italije TIGR na Mali Gori nad Ribnico spopadli z italijansko patruljo.

Vodja vojaške organizacije Tigra Danilo Zelen, ki je bil v tem spopadu ubit, je bil prva žrtev protifašističnega gibanja pri nas.

Zveza združenj borcev NOB je ob 80. obletnici ustanovitve OF sprejela spomenico, s katero poziva k spoštovanju temeljnih človekovih pravic in vrednot upora, svobode, solidarnost in enakopravnosti.

Ob obletnici bodo pripravili tudi spominsko slovesnost, na kateri bodo pozvali k uporu, saj je po njihovi oceni znova nastopil čas osvobodilne fronte.

Kot je dejal član predsedstva ZZB NOB Marjan Šiftar, je 80. obletnica ustanovitve OF ob hkratni 30. obletnici osamosvojitve države priložnost za pošten in zgodovinsko korekten spomin na temelje Slovenije in premislek o njenem prihodnjem razvoju. Zato v spomenici poudarjajo vlogo in pomen OF in narodnoosvobodilne borbe ter aktualnost njunih vrednot.

Osvobodilna fronta
Osvobodilna fronta. Vir: Wikipedia

Hkrati po besedah Šiftarja zavračajo različne oblike zgodovinskega revizionizma in tudi sovražnega govora ter 'delovanje njihovih nosilcev, ki mu je skupno zanikovanje tudi mednarodno priznane vloge in pomena partizanskega gibanja in NOB, celo njune kriminalizacije'.

Smo ena redkih držav, ki se hvali z izdajstvom.

Zgodovinar Martin Premk, član predsedstva ZZB NOB, pa je opozoril, da se zgodovina v današnjih časih zelo rada spreminja, sploh zgodovina 2. svetovne vojne, zato so v spomenici navedli tudi nekatera zgodovinska dejstva.

Osvobodilna fronta (OF) je bila po Premkovih besedah podlaga za nastanek partizanske vojske, ki je bila mednarodno priznana in ob koncu vojne del zmagovite antifašistične koalicije.

Vsi nasprotniki partizanske vojske so bili namreč del nacističnih oziroma fašističnih oboroženih sil, tega pa država danes noče priznati, je dodal.

Tudi predsednik ZZB NOB Marjan Križman je dejal, da imamo v Sloveniji stranko, ki gradi svoj kapital na zanikanju NOB in povzdigovanju domobranstva.

»Smo ena redkih držav, ki se hvali z izdajstvom,« je še poudaril.

Kateri dogodek današnjega dne pred 80. leti je bil za Slovence prelomen in pozitiven?

Pred 80. leti sta se torej istega dne zgodila dva prelomna dogodka. In verjetno se lahko strinjamo,  da je bil le eden pozitiven. Toda kateri?

Vse bolj se zdi, da mnogi v Sloveniji menijo, da je bil prelomen in pozitiven prvi, ne pa drugi...

Kaj menite vi?

Delite članek