Precejšnja podpora javnosti uvedbi služenja vojaškega roka

Kljub temu da se v zadnjem obdobju širijo zgolj slabe novice o prihodnosti EU, prebivalci Slovenije bolj verjamejo, da bo EU obstala kot pa razpadla, ugotavljajo v tokratni anketi Dela. Zanimal jih je tudi odnos do ponovne uvedbe služenja obveznega vojaškega roka. Tej ideji je naklonjenih 57 odstotkov vprašanih, nasprotuje pa jih dobra četrtina.

Vendar ko se dotaknemo teme o izdatkih za vojaške potrebe, se razpoloženje med anketiranci že spremeni. Namreč, vprašali so, glede na zahteve novega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ali naj Slovenija nameni vojski dva odstotka BDP, ker da sedaj namenja le 0,95 odstotkov BDP. Z zvišanjem izdatkov za vojsko se ne strinja več kot 60 odstotkov vprašanih, zgolj petina pa bi pristala na to. Najbolj odločno nasprotujejo povišanju BDP za vojsko brezposelni, ženske in ljudje z visokošolsko izobrazbo.

Ob vprašanju, kako gledajo na transatlantsko vojaško zavezništvo Nato, v Delu ugotavljajo, da skoraj polovica vseh anketirancev vidi smisel obstoja te vojaške zveze, nekaj manj kot 40 odstotkov pa ne vidi več nobene potrebe, da bi obstala.

Ker je v to smer ob prevzemu funkcije govoril tudi Trump, so v Evropi vse glasnejši glasovi, da je treba vzpostaviti skupne evropske vojaške sile. Skoraj polovica vseh vprašanih bi podprla ustanovitev skupnih vojaških enot, proti pa je dobra polovica, četrtina vprašanih pa se ni mogla povsem opredeliti.

In kakšen odnos imajo Slovenci in Slovenke do Evropske unije glede na to, da se po Brexitu širijo bolj negativne kot pozitivne informacije o skupnosti. Da bo EU zagotovo obstala, verjame 15 odstotkov vprašanih, da je obstoj bolj verjeten kot razpad pa je prepričanih več kot polovica vseh, ki so sodelovali v anketi. Dobra petina jih meni, da EU verjetno ne bo obstala, da bo zagotovo propadla, pa meni le pet odstotkov vprašanih.

V zadnjem delu ankete so preverili, kakšen odnos ima slovenska javnost do zapletov na avstrijskem Koroškem, kjer deželne oblasti sprejemajo novo deželno ustavo in v njej ne omenjajo več slovenskega jezika, ki se uporablja na deželni ravni. O zapletu bo danes govoril minister za zunanje zadeve Karl Erjavec s predstavniki manjšinskih organizacij na Koroškem in od tega bo nato odvisno, ali bo Slovenija sprožila postopek notifikacije avstrijske državne pogodbe, ki nudi posebne pravice slovenski manjšini.

Na vprašanje, ali bo Slovenija uspešna pri zaščiti slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, slabih 40 odstotkov vprašanih dvomi, da bo uspešna, slaba tretjina pa vendarle meni, da bo uspešna. Približno toliko pa se jih o tem vprašanju ni znalo opredeliti.

Da je izbris slovenskega jezika povsem nesprejemljiv ukrep, meni več kot polovica anketiranih, če k tem dodajo tudi tiste, ki menijo, da je početje pri sosedih nesprejemljivo, Delo ugotavlja, da je slovenska javnost povsem ogorčena zaradi razvoja dogodkov na avstrijskem Koroškem.

Spletno in telefonsko anketo je za uredništvo Dela na vzorcu 540 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik.