Pravočasno zdravljenje ključno za kakovost življenja bolnikov z multiplo sklerozo

Multipla skleroza je avtoimuna bolezen, ki povzroča vnetje v osrednjem živčevju in je najpogostejši razlog za invalidnost med mladimi. A s pravočasnim odkrivanjem bolezni in posledično hitrim zdravljenjem se lahko upočasni napredovanje bolezni in tako izboljša kakovost življenja bolnika, so poudarili na današnji okrogli mizi v organizaciji STA.

Za multiplo sklerozo praviloma zbolijo mladi ljudje. Kljub temu, da je na svetu že okoli 2,5 milijona teh bolnikov, od tega okoli 3500 v Sloveniji, vzrok bolezni ostaja nejasen, je na današnji okrogli mizi ob svetovnem dnevu multiple skleroze povedala nevrologinja z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Alenka Horvat Ledinek.

Dejavniki tveganja za bolezen so okoljski, kajenje, okužba z določenim virusom in dedna predispozicija. Čeprav bolezen ni dedna, pa ima posameznik desetkrat večjo možnost, da zboli, če ima multiplo sklerozo njegov sorodnik, je dodala. Za multiplo sklerozo 2,5- do trikrat pogosteje zbolevajo ženske kot moški. Če zboli moški, pa se bolezen pojavi praviloma pet let pozneje kot pri ženski, je pojasnila nevrologinja z UKC Maribor Tanja Hojs Fabjan in dodala, da je več multiple skleroze v beli rasi.

Po njenih navedbah ima velika večina bolnikov najprej obliko bolezni z zagoni in obdobji mirovanja. Pri 40 do 60 odstotkih teh bolnikov bolezen sčasoma, v približno 15 letih, napreduje v sekundarno napredujočo obliko, pri kateri se znaki bolezni nenehno slabšajo. Do 15 odstotkov bolnikov pa ima po njenih navedbah že od samega začetka takšno obliko bolezni z nepretrgoma slabšajočim potekom.

Gregor Selak je prve znake multiple skleroze zaznal novembra 2013. Takrat je večkrat na dan za 10 sekund izgubil ravnotežje, večkrat je tudi padel. "Ko je bil zunaj na ulici, je izgledalo, kot da sem pijan," je dejal. Po dveh tednih se je odpravil k osebnemu zdravniku, ki ga je napotil na nevrološko kliniko. Tam so mu po magnetnoresonančnemu slikanju glave in s pregledom možganske tekočine potrdili multiplo sklerozo.

"Zdravnik me je želel takoj zdraviti s kortikosteroidi, kar sem zavrnil, saj sem bil šokiran in depresiven. Nato sem se poslužil več alternativnih možnosti zdravljenja, kar pa ni pomagalo, zato sem se vrnil k nevrologu," je dejal in dodal, da so začeli zdravljenje. Kot je povedal, se danes počuti dobro in lahko normalno hodi 1,5 ali dve uri. Prav tako je ponovno začel plezati, s čimer se je strastno ukvarjal pred boleznijo.

Klinična psihologinja v UKC Maribor Estera Žalik je ob tem dejala, da je soočanje z diagnozo zelo stresna situacija. Kako posameznik reagira na to, je odvisno od tega, kako si sam razloži situacijo. Veliko jih bolezen na začetku preprosto zanika. Zaradi tega nekateri tudi odklonijo zdravljenje ali pa zdravil ne jemljejo.

"Zanikanja ne smemo obtoževati. To je obrambni mehanizem, da preživimo situacije, ki so v tistem trenutku preveč boleče," je pojasnila. Ob tem pa je dejala, da dolgoročno ne gre podpirati oz. odobravati zanikanja, saj se potem bolniki ne zdravijo.

Opozorila je tudi na pomen podpore družine in bližnjih pri soočanju z boleznijo. "Res je, da ima med 40 in 60 odstotkov bolnikov z multiplo sklerozo tudi depresijo. Ampak bolj kot bolezen na to vpliva njihovo socialno okolje," je dejala.

Po Selakovih besedah mu je pri soočanju z boleznijo zelo pomagala soproga. "A na koncu sem moral sam pri sebi spremeniti stvari. Ugotovil sem, da bo z negativno energijo šlo samo na slabše," je dejal in dodal, da je bolezen potem vzel kot pozitivno priložnost za spremembo svojega življenja. "Ugotovil sem, katere stvari želim početi. Sedaj jih dejansko počnem. Živim!," je še dejal.