REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pozno pošiljanje Slovenske vojske v boj proti pandemiji, nov dokaz poraza vladne »strategije cepljenja«

Pozno pošiljanje Slovenske vojske v boj proti pandemiji, nov dokaz poraza vladne »strategije cepljenja«Cepljenje - pomoč britanske vojske. Vir: Twitter

Kako neuspeh predstaviti kot uspeh?

Kako truplo vladnega boja proti nevidnemu sovražniku »našminkati« do te mere, da bi izgledalo dovolj živahno?

Obrambni minister in predsednik NSi ter podpredsednik Janševe vlade Matej Tonin je z zadnjo potezo dokazal, da se v tej disciplini hitro uči od svojega vzornika – predsednika vlade.

Vlada doslej ni bila sposobna doseči niti precepljenosti pripadnikov Slovenske vojske, kar v drugih oboroženih silah ni noben resen problem.

»@Slovenskavojska je vedno v službi ljudi! Ob naraščajočih številkah hospitaliziranih bolnikov s #Covid_19 bo na pomoč priskočila  SV. Za podporo zdravstvenemu sistemu bo SV vzpostavila skupine zdrav. osebja, ki bo nudilo pomoč pri zdravljenju & negi pacientov. #vsluzbidomovine!,« je tvitnil in napovedal aktivacijo vojske zaradi naraščajočega števila okužb s covid-19 v Sloveniji.

Kar preseneča ni to, da vojska pomaga zdravstvenemu sistemu, pač pa, da se je za to Janševa vlada odločila znova prepozno in očitno zato, ker je pred tem odpovedala na vseh ostalih področjih.

Predvsem je doslej izdala že več strategij cepljenja, za katere pa se je izkazalo, da so bile vse po vrsti - neuspešne.

Celo v sami Slovenski vojski, kjer se številni vojaki niso cepili. Enako velja za pripadnike upravnih struktur.

Vojska Srbije, Beograd
Vojaki so bili angažirani praviloma ob začetku pandemije, nato so v drugih državah boj prevzeli zdravniki - prizor iz Beograda v začetku leta 2020. Vir: Twitter

Za nujno uporabo vojske so se sicer odločili tudi v številnih drugih državah Evrope.

Za nujno uporabo vojske so se sicer odločili tudi v številnih drugih državah Evrope. Vendar je bila ta pomoč večinoma potrebna v začetku, ko še ni bilo nikakršnih cepiv.

Vendar je bila ta pomoč večinoma potrebna v začetku, ko še ni bilo nikakršnih cepiv.

V zadnjem času je vojsko s postavitvijo poljskih bolnišnic zaradi naraščajočih okužb 1. novembra letos zadolžil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

V nekaterih državah, na primer v ZDA ali Združenem kraljestvu pa vojaki že od začetka pandemije aktivno pomagajo v boju proti pandemiji.

Januarja leta 2021 je na primer britansko obrambno ministrstvo objavilo, da je boj proti covid-19 postal »največja domača mirnodobna operacija«, v kateri sodeluje več kot 5000 pripadnikov vojske.

Vojaki ne izvajajo samo cepljenja, pač pa pomagajo pri testiranju, transportu medicinske opreme in postavljanju cepilnih centrov. Samo na Škotskem so jih ob pomoči vojske postavili 80, v Walesu pa 90.

Tisoč vojakov so poslali kot pomoč lokalnim oblastem.

Vojska Združenega kraljestva pomaga pri cepljenju  Vir:Twitter
Vojska Združenega kraljestva pomaga pri cepljenju. Vir: Twitter

Poteza Toninovega obrambnega ministrstva je zato po eni strani zelo pozna, po drugi strani pa kaže, da so odpovedali vsi ostali podsistemi, ki bi morali vzdržati pritisk epidemije.

Tudi v sami Slovenski vojski se ne morejo pohvaliti z uspešnim bojem, saj vladi ni uspelo doseči niti tega, da bi se cepili vsi vojaki.

Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) sicer pravkar opozarja, da je Slovenija v EU med desetimi državami, ki so po epidemiološkem stanju najslabše.

Slovenija je na evropskem zemljevidu še naprej temnordeča.

Med deset držav, kjer so razmere najbolj skrb vzbujajoče, je ECDC poleg naše države tokrat uvrstil še Belgijo, Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Estonijo, Grčijo, Madžarsko, Nizozemsko in Poljsko.

Obenem je dodal, da je četrti val pandemije najhuje prizadel tiste države, kjer je delež cepljenih proti covid-19 nižji – in med njimi je tudi Slovenija.

ECDC - Slovenija je temno rdeča
ECDC - Slovenija je temno rdeča.
Poteza obrambnega ministrstva je zato po eni strani zelo pozna, po drugi strani pa kaže, da so odpovedali vsi ostali podsistemi, ki bi morali vzdržati pritisk epidemije.

Slovenija je imela v prvem tednu novembra po podatkih ECDC med 30 zajetimi državami – 27 članicami Evropske unije, Islandijo, Liechtensteinom in Norveško – najvišjo 14-dnevno incidenco na 100.000 prebivalcev, in sicer 1748.

Na drugem mestu je bila Estonija (1698), na tretjem Latvija (1533), nato Litva (1402) in na petem mestu Hrvaška (1394).

Angažiranje vojske v Sloveniji je zato sicer prava, vendar veliko prepozna poteza.

Je zapoznelo priznanje neuspeha, ki je istočasno še toliko bolj problematično tudi zato, ker sedanja vlada doslej ni bila sposobna doseči niti precepljenosti pripadnikov Slovenske vojske, kar v drugih oboroženih silah ni noben resen problem – tam je obveznost cepljenja vojaškega osebja zoper covid-19 večinoma predpisana z zakoni.

V Sloveniji pa je minister za obrambo Matej Tonin po vladnem neuspehu uvajanja pogoja PC na neustrezni zakonski podlagi podpisal navodila za delo za vojake in zaposlene na ministrstvu za obrambo po 1. oktobru, ko naj bi bilo obvezno upoštevanje pogojev PC (preboleli, cepljeni).

Tako bi naj pripadniki Slovenske vojske brez pogoja PC najprej lahko izrabili presežek ur, nato letni dopust, po tem pa bodo lahko šli na čakanje zaradi višje sile.

Pri čakanju na delo pa dobivajo tudi nadomestilo plače v višini 50 odstotkov.

Precepljenih pa je le okoli 60 odstotkov vojakov.

In ni nenavadno, da vojska ni sposobna bolje pomagati državi.

Delite članek