Potrč ob 25-letnici DZ: Nastajanje slovenske državnosti ni posledica enkratnih odločitev

Miran Potrč, ki je bil v prvi sklic DZ izvoljen kot poslanec koalicije Združena lista (ZL), je pred 25. obletnico ustanovitve DZ opozoril na zamegljevanje dejstva, da je nastajanje slovenske državnosti kontinuiran proces, ne pa posledica enkratnih odločitev. Spomnil je na politični proces, ki je omogočil izvolitev in ustanovitev prvega DZ.

Po Potrčevem mnenju se v slovenski politiki, pa tudi v DZ in stroki, še vedno pogosto poudarja predvsem okoliščine in dejanja, ki so rezultat prejšnjih odločitev in se s tem zamegljuje dejstvo, da je nastajanje slovenske državnosti kontinuiran proces.

Po njegovih besedah je ob tem treba priznati, da je bila prvi večstrankarski in demokratično izvoljeni slovenski parlament trizborovska skupščina RS, izvoljena na podlagi zakona o volitvah in zakona o političnih strankah, ki ju je sprejela še socialistična skupščina. Ta je sprejela tudi novo slovensko ustavo in zakonodajo, ki je omogočila izvolitev in konstituiranje prvega DZ.

Kot je poudaril Potrč, se je poslanska skupina socialnih demokratov zavedala pomena teh odločitev in je zato pri njih tudi konstruktivno sodelovala. Opozarjala pa je tudi na nekatere sporne predloge, ki so "takrat in tudi še danes povzročali med političnimi strankami pomembna razhajanja in pogosto tudi spore, ki otežujejo normalno delovanje DZ".

Glede političnih vprašanj gre po njegovih navedbah za razlike "v oceni zgodovinske vloge predhodnic današnjih političnih strank v času druge svetovne vojne; za oceno povojnega obdobja, pri čemer razmere v Sloveniji ne dovoljujejo ocene, da gre za totalitarni, tudi zločinski politični sistem; za razlike v oceni vloge in ravnanj vodstva RKC glede vsebine in pomena rešitev v ustavi in vatikanskem sporazumu; glede zakonitosti odločitev o izbrisanih, denacionalizacije in varovanja stanovanjske pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih".

DZ se je prvič v samostojni Sloveniji sestal 23. decembra 1992. Takratni sklic je sestavljalo osem poslanskih skupin, in sicer: LDS (z 22 poslanci), SKD (15), ZL (Delavska stranka, Demokratična stranka upokojencev, SDP Slovenije)(14), SNS (12), SLS (10), DS (6), Zeleni (5), SDSS (4) ter predstavnika narodnih skupnosti. Sestava se je skozi mandat spreminjala.