Politična programa predsedniških kandidatov ZDA različna, a o njiju malo govora

Ameriška predsedniška kandidata Hillary Clinton in Donald Trump imata precej različna si politična programa s pobudami, ki jih želita izpeljati na položaju, vendar o tem zaradi poplave škandalov ne moreta prav veliko govoriti. Programi so na ogled na spletnih straneh njunih kampanj.

Clintonova je demokratka po vzoru svojega moža Billa Clintona, ki je leta 1992 demokratsko stranko rešil s pragmatičnim premikom proti sredini, kamor spada tudi sedanji predsednik Barack Obama. Clintonova pa velja za bolj odločno glede zunanje politike.

Clintonova se je zanesljivo ne uvršča na levico do te mere kot senator iz Vermonta Bernard Sanders, ki je navdušil številne mlade volivce po ZDA in od Clintonove za svojo podporo izposloval nekaj koncesij, kot so privolitev v odpiranje zastonj visokošolskih ustanov, popravki Obamove zdravstvene reforme in nasprotovanje sporazumu o prosti trgovini na območju Tihega oceana (TPP).

Republikanski kandidat Trump tudi po mnenju republikancev ni klasičen republikanec. Sam pravi, da ni politik in ni obremenjen s stališči ene ali druge smeri. Kljub temu je za potrebe tokratnih volitev prevzel večino republikanske ideologije, njegovo bazo pa sestavljajo predvsem volivci, ki so jezni na sistem.

Na začetku kampanje je trdil, da bo vseh 12 milijonov nezakonitih priseljencev nagnal iz ZDA, kasneje pa je začel kazati znamenja, da razume, da je kaj takega neizvedljivo.

Napovedi o gradnji zidu na meji z Mehiko, ki ga bo plačala južna soseda, niti sam ne jemlje resno, kar je tudi priznal, ko je razložil, da mu napoved služi predvsem za to, da na zborovanjih navduši privržence. Clintonova po drugi strani zagovarja bolj odprte meje in pot do legalizacije statusa 12 milijonov nezakonitih priseljencev.

Trump pri Američanih sproža strahove pred begunci, med katerimi naj bi bilo veliko teroristov. Predlagal je prepoved vstopa muslimanom v ZDA, zaradi česar so ga kritizirali tudi republikanci. Zdaj sicer pravi, da bo prepoved uvedel za ljudi iz nevarnih držav.

Clintonova sprejema dejstvo, da morajo ZDA pomagati svetu tudi s sprejemom večjega števila beguncev, če želijo ostati upoštevanja vreden igralec na mednarodni sceni.

Demokratka zagovarja tradicijo ohranjanja in krepitve obstoječih zavezništev, kot je zveza Nato, Trump pa je dejal, da je Nato preživet, če druge članice ne bodo prispevale več denarja zanj kot doslej.

Za vojsko obljublja veliko večji proračun, kot je sedanji in je že daleč največji na svetu. Trump pravi, da ima načrt za poraz Islamske države, a ga ne bo objavil, da se ne bodo skrajneži nanj pripravili. Je pa že predlagal bombardiranje naftnih nahajališč v Iraku, ki so v rokah teroristov. Clintonova obljublja sodelovanje z arabskimi zavezniki.

Clintonova sicer glede zunanje politike ne prinaša nič novega, morda le nekaj več odločnosti, kot jo je doslej pokazal Obama. Glede Sirije nimata ne Clintonova in ne Trump nobene dobre rešitve, bi pa slednji bolj sodeloval z Rusijo.

Za Kitajsko še ni našel dobrih besed razen tega, da so njeni voditelji veliko boljši kot Obama in izkoriščajo ZDA. Napoveduje tudi uničenje jedrskega sporazuma z Iranom.

Trump o zunanji politiki ne ve veliko in tega niti ne skriva. Volivce v ZDA privlači z obljubami, da bo poskrbel za boljše življenje ljudi. Njegova politika nižanja davkov korporacijam in bogatim sicer tega po trditvah demokratov ne obeta.

Clintonova si bo prizadevala za povišanje davkov za najbogatejše, srednji razred pa bo pustila pri miru. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da denarja tako ne bo dovolj za vse programe, ki jih napoveduje, in obenem za brzdanje javnega dolga. Trumpov program pa naj bi bil še slabši.

Sicer pa Clintonova zagovarja Obamovo zdravstveno reformo, bi jo pa nadgradila in izboljšala. Trump bi jo odpravil in nadomestil z "nečim čudovitim". Kaj bi to bilo, ni razložil, zatrjuje pa, da ne bo pustil ljudi umirati na ulici.

Od republikancev je prevzel idejo proračunskega financiranja zasebnih šol, čemur Clintonova nasprotuje. Starši bi dobili proračunski denar in s tem plačali za šolanje otrok v zasebnih šolah, kar bo po mnenju demokratov povsem dotolklo javne šole, po mnenju republikancev pa revnim otrokom omogočilo obiskovanje boljših šol.

Clintonova verjame v podnebne spremembe in se bo borila proti njim, za Trumpa so podnebne spremembe nekaj, kar si je izmislila Kitajska, da prinese okrog Ameriko.

Oba kandidata podpirata pravico Američanov do orožja, a bi jo Clintonova nekoliko omejila z večjim nadzorom doslej povsem nenadzorovane trgovine na orožarskih sejmih in drugimi ukrepi. Trump v pravico do orožja ne bo posegal, morda jo bo celo razširil.

Trump je pred leti še podpiral pravico žensk do splava, zdaj pa je proti in namerava na vrhovno sodišče imenovati sodnike, ki jo bodo odpravili. Clintonova je povsem drugega mnenja. Morda presenetljivo za republikanca pa je, da Trump nima nobenih težav s homoseksualci in njihovimi porokami.

Pri tem s Clintonovo zagovarjata enako stališče, kot tudi glede vprašanja legalizacije marihuane, česar nobeden ne podpira. Oba pa sta za uvedbo porodniškega dopusta za Američanke.

Oba kandidata sta za ohranitev sistema zveznih pokojnin, sistema zdravstvenega varstva za starejše (medicare) in za reveže (medicaid)

Glede naraščanja napetosti zaradi policijskih pobojev temnopoltih osumljencev je Trump na strani policije ter obljublja več reda in zakona. Clintonova priznava, da obstaja rasizem in napoveduje reforme kazenskega sistema ter boljše sodelovanje med policijo in skupnostmi.