Poklon zadnjim padlim v soški fronti na Prevali

V zadnjih dneh 12. soške bitke, tudi zadnjih dneh soške fronte, je na področju Prevale med drugimi padlo tudi 35 vojakov 59. pehotnega polka "Nadvojvode Rainerja" iz Salzburške in Zgornje Avstrije. Slednji še vedno počivajo na strmih pobočjih pod Lopo. Zato so jim bodo danes na pokopališču Rainerjev odkrili spominsko obeležje.

Slovesnost se bo pod pokroviteljstvom salzburške podružnice Avstrijskega črnega križa in ob podpori Občine Bovec začela z Zdravljico pevskega zbora Golobar in z avstrijsko himno v izvedbi pihalnega kvinteta avstrijske vojske iz Salzburga, je povedal organizator na slovenski strani Vinko Avsenak.

Zbrane bo pozdravil bovški župan. Sledila bo gorska maša, ki jo bosta darovala vojaški kurat avstrijske vojske in bovški župnik. Po njej bo sledil blagoslov spominskega obeležja in tamkajšnjega vojaškega pokopališča, temu pa kulturni program s slavnostnim govorom Vinka Avsenaka.

Med Vratnim vrhom in Prevalo na Kaninu so bili v zadnjih dneh 12. soške bitke, od 25. do 28. oktobra 1917, v izredno težkih zimskih razmerah, v snegu, mrazu in burji, vojaki 59. pehotnega polka iz Salzburškega in Gornje Avstrije, tako imenovanega polka Rainerjev, in I. bataljona 4. tirolskega polka cesarskih lovcev iz Innsbrucka na eni strani ter pripadniki I. bataljona italijanskega 88. pehotnega polka in alpinci bataljonov Saluzzo in Dronero e Borgo San Dalmazzo na drugi strani, glavni akterji žalostnega dejanja zadnje bitke prve svetovne vojne na slovenskih tleh.

V krvavih bojih sta obe avstro-ogrski enoti od Rombona do Prevale naskakovali močno utrjene italijanske položaje, predvsem na Vratnem vrhu, da bi zasedli strateški cilj - sedlo Prevala. V slabi vidljivosti, v megli, se jima je uspelo povzpeti precej visoko pod vrh Lope, toda zaradi močnega italijanskega strojničnega ognja sta se morala spustiti in se umakniti v kritje skal.

V naslednjih dneh sta se na tem območju razbesnela snežni orkan in močna burja, ki sta številne vojake na prostem pahnila v smrt.

28. oktobra zjutraj so patrulje na sedlu naletele le še na manjšo italijansko posadko, ki je nudila slabši odpor, medtem ko se je glavnina italijanskih enot umaknila preko Nevejskega sedla v Reklansko dolino. Ko so bile nemške enote že pred Vidmom, so na Prevali še padale zadnje žrtve soške fronte. Popoldne je bilo sedlo Prevala v rokah Rainerjev in cesarskih lovcev.

Ta boj se je po junaštvu in neizprosnem boju tudi z naravo zapisal v zgodovino prve svetovne vojne.

Pokopališče Rainerjev, ki je bilo poznano le maloštevilnim, je kmalu po koncu vojne utonilo v pozabo, saj je obstajalo samo na vojaških zapiskih in skicah, shranjenih v arhivih.