Podatki z računalnika niso dali zapisa vitalnih funkcij Radanovega bolnika

V enem od računalnikov na nevrološki kliniki UKC Ljubljana so našli podatke o zadnjem bolniku, ki je umrl decembra 2014 in za katerega je Ivan Radan obtožen, da ga je umoril. A je izvedenec za računalniško forenziko Janko Šavnik dejal, da iz podatkov v takšni obliki ni mogoče prikazati življenjskih funkcij tega bolnika.

Šavnik je danes na sodišču povedal, da je na trdem disku računalnika našel dnevniške zapise glede omenjenega bolnika. Vendar pa ti zapisi niso v takšni obliki, da bi jih lahko uporabili pri dokazovanju npr. srčnega utripa.

Zato je sodni senat sklenil, da vprašajo proizvajalca naprave, s katero merijo življenjske funkcije bolnikov in so na podlagi ene od teh naprav nastali tudi dnevniški zapisi omenjenega bolnika, ali je mogoče dnevniške zapise obdelati tako, da bi lahko prišli do podatkov o življenjskih funkcijah bolnika.

Je pa Šavnik danes povedal, da ga je ena od zdravnic na nevrološki kliniki Simona Šteblaj opozorila, da se na teh napravah lahko spremeni datum in čas. Tako se tudi spremeni sistemski čas zapisa podatkov.

Ko je on pregledoval napravo, je sistemska ura zamujala za tri minute. Ne more vedeti, ali je bila spremenjena ura tudi v času zapisa teh podatkov. Tako Šavnik dopušča možnost, da ura zapisa podatkov omenjenega bolnika ni pravilna. Sicer pa ob pregledu računalnika ni ugotovil, da bi te podatke kdo spreminjal, čeprav je priznal, da se podatki, ali je bila sistemska ura spremenjena, ne beležijo.

Pri omenjenem bolniku - gre za 83-letnega bolnika, ki naj bi prejel morfij in kalij - so namreč že prej razpolagali z EKG posnetki okoli deset minut pred njegovo smrtjo. A je avstrijski izvedenec Wolfgang Kröll aprila na sodišču povedal, da ta EKG posnetek ne kaže, da bi prejel kalij, kar pa ni mogel trditi z gotovostjo, saj bi za to potreboval neprekinjen posnetek delovanja bolnikovega srca deset minut do smrti.

Dan pred tem pričanjem Krölla pa je sodni senat sklenil, da bo preiskovalni sodnik izvedel postopek zasega računalnika v UKC Ljubljana, na katerem naj bi bile zabeležene življenjske funkcije bolnikov s 16. decembra 2014, torej dneva, ko je umrl omenjeni 83-letni bolnik.

Šavnik je danes tudi opozoril, da preiskovalna sodnica ni dovolila forenzične kopije trdega diska računalnika, tako da je podatke o omenjenem bolniku iskal na računalniku na kliniki, pri čemer pa ni mogel iskati tako podrobno, kot če bi imel kopijo.

Na današnjem naroku so ponovno zaslišali vodjo oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Jurija Fürsta. Dejal je, da je Radan določenim ljudem, denimo svojima staršema in bratu, v omejenem časovnem odboju predpisal nepredstavljive količine pomirjeval.

"Če napišeš 100 receptov za leto dni, je tako katastrofalno, da bolj meji na poskus umora kot zdravljenje," je dejal Fürst in dodal, da je Radan pri predpisovanju pomirjeval kršil vsa pravila, ki jih je možno kršiti.

"To je popolna zloraba recepta, popolni kaos," je dejal in ponovil, da Radan kot zdravnik internist ne bi smel predpisovati pomirjeval, pač pa lahko to počnejo le družinski zdravniki in psihiatri. Internisti lahko po njegovih navedbah le izjemoma predpišejo takšno pomirjevalo, pri Radanu pa je bil to vzorec, je dodal.

Radan je na to odgovoril, da se je na intenzivnem oddelku vsak dan srečal s tovrstnimi pomirjevali in je zato njegovo znanje o njih širše od znanja povprečnega internista. Pri svojcih pa je pazil, da niso postali odvisni od tega zdravila.

Nekdanja direktorica Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke Nada Irgolič pa je danes povedala, da v zakonu o zdravilih ni omejitev glede predpisovanja pomirjeval. So sicer nekatere omejitve glede na uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, na katero se uvrščajo tudi nekatera zdravila, ki jih je mogoče zlorabiti. Vendar pa pomirjevala, ki jih je predpisoval Radan, spadajo v skupino, ki se jih predpisuje na navaden recept in ni pogoj, da jih predpiše točno določen specialist.