REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pavliha: Naloge iz arbitražnega sporazuma so izpolnjene

Pavliha: Naloge iz arbitražnega sporazuma so izpolnjeneMarko Pavliha, priznani pravni strokovnjak. FOTO: STA foto

Profesor mednarodnega pomorskega prava Marko Pavliha je danes po objavi razsodbe arbitražnega sodišča v izjavi za STA ocenil, da je Slovenija lahko zadovoljna, saj so naloge iz arbitražnega sporazuma izpolnjene. Sodišče je bilo po njegovih besedah precej kreativno, "zlasti pri dostopu do odprtega morja prek koridorja, ki je nekakšen unikum".

Pavliha je opozoril, da zdaj pri razsodbi arbitražnega sodišča "ni prostora za čustva". "Ker je Slovenija verodostojna država, članica EU in ZN ter drugih mednarodnih organizacij, mora arbitražno odločbo dosledno spoštovati in jo v šestih mesecih uresničiti in hkrati apelirati na mednarodno skupnost, da ravna tako kot Nemčija, da torej z diplomatskimi sredstvi prisili Hrvaško, da se tudi obnaša kredibilno in da odločbo spoštuje, kakršnakoli že je."

Dejal je, da je značilnost takšnih odločb, "da niso za nobeno stranko ne pretirano dobre ne pretirano slabe". Ključnega pomena pa bo po njegovih besedah, "da bo vsa slovenska politika in stroka složna, da gre za del mednarodnega prava in da je to treba spoštovati".

"Ni toliko, kot je Slovenija zahtevala v svojem memorandumu, a stik je določen, kot je moral biti po arbitražnem sporazumu, in tudi meja ne poteka po sredini Piranskega zaliva, ampak je večji del slovenski," je Pavliha povzel razsodbo o meji na morju.

Arbitražno sodišče je moralo v skladu z arbitražnim sporazumom določiti mejo tako na kopnem kot na morju, določiti stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo relevantnih območij. Te naloge so po ocenah Pavlihe izpolnjene. "Arbitražno sodišče je pokazalo dobršno mero kreativnosti, zlasti kar se tiče dostopa do odprtega morja prek koridorja, ki je res nekakšen unikum," je ocenil.

"Na eni strani gre za kombinacijo de jure statusa hrvaških voda, de facto pa gre za režim statusa mednarodnih voda - z drugimi besedami Hrvaška ne bo smela zaustavljati ladij, ki bodo plule z odprtega morja v luko Koper ali luko Trst, kot bi lahko, če bi ladje plule prek njenih teritorialnih voda. Ni režima škodljivega ali neškodljivega prehoda in to je dobro, za to si je Slovenija prizadevala. Ni pa dobro, da v tem koridorju slovenski ribiči ne bodo mogli loviti oz. izkoriščati drugih bogastev," je povedal Pavliha in dodal, da gre za nek kompromis.

Režim v tem območju stika Slovenije z odprtim morjem je tako po njegovih besedah "podoben ali identičen mednarodnim vodam".

Glede vprašanja, ali je to tisti stik, ki si ga je Slovenija želela, torej "teritorialni stik z odprtim morjem", je po njegovih besedah še preuranjeno za ocenjevati. "A kakršnakoli interpretacija, da arbitraža svojega dela ni opravila tako, kot je bilo pričakovano, ne bi bila korektna," je opozoril tudi v luči sklepa državnega zbora iz leta 2013, da Slovenija ne bo spoštovala odločitve sodišča, če ta stik z odprtim morjem ne bo teritorialni stik.

"Če bo slovenska stroka ali tudi politika začela uporabljati take argumente, bomo zelo hitro zdrknili na hrvaško pritlehnost in potem dejansko bo tudi verjetno nam obrnila hrbet tudi mednarodna skupnost," je še opozoril Pavliha v pogovoru za STA.

Glede meje na kopnem, ko so nekatere vasi pripadle Sloveniji, druge pa Hrvaški, je Pavliha ocenil, da "bo zdaj potrebnega veliko poguma, takta in tudi umirjenosti, da se bodo meje uredile tako, kot jih predvideva arbitražni sporazum". "Težko bo. Prvi odzivi so jasno ponekod verjetno pozitivni, drugod je razočaranje, predvidevam, da tudi na levem bregu Dragonje," je dodal.

"Kot pravnik moram arbitražno odločbo spoštovati - odločitev sodišča je dokončna. Gre za mednarodno pravo, ena od pomanjkljivosti pa je, da nima sredstev izvršbe. A ravno zato je toliko bolj pomembna neka etična, verodostojna drža vseh vpletenih članic in tudi širše skupnosti," je še dejal Pavliha.

Opozoril je, da bodo to odločitev arbitražnega sodišča morale spoštovati tudi druge države. "Zato se mi zdi ključnega pomena, da države ravnajo tako, kot je to že storila Nemčija s svojo diplomacijo. In vztrajajo, da Hrvaška striktno spoštuje odločitev sodišča in, kot se je izrazil nemški veleposlanik v Zagrebu, da ohranja integriteto mednarodnega pravosodja," je še poudaril Pavliha.

Ravno danes se je mudil v Bosni in Hercegovini in kot je dejal, so tam pozorno spremljali odločbo arbitražnega sodišča. "Povsod Hrvaška vsiljuje nek drug način reševanja sporov. To ne vliva zaupanja, zato vsi poudarjajo, da je toliko bolj pomembno, da bo ta arbitražna odločba neke vrste precedens, ki bo služil za reševanje drugih sporov. A ne samo na območju bivše Jugoslavije, ampak tudi sicer," je še dejal.

Pri tem je izrazil še upanje, da bo Hrvaška odločitev sodišča sčasoma vendarle spoštovala in jo uresničila. "V obdobju od leta 1978 do 2011 je bilo 21 delimitacijskih sporov, povezanih z morjem, rešenih na meddržavnih sodiščih ali na arbitraži, konkretno osem arbitraž, a niti v enem primeru - recimo da je slovensko-hrvaška arbitraža 21. primer, se ni zgodilo, da potem vpletene strani ne bi spoštovale določbe. Upamo, da ta 21. primer ne bo tak," se je še zavzel.

Arbitražno sodišče je danes sporočilo svojo odločitev o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju. Med drugim je presodilo, da velika večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo pa je tudi 2,5 navtične milje širok stik Slovenije z odprtim morjem.