Pahor in Porošenko podprla mirno reševanje krize na vzhodu Ukrajine

Predsednik republike Borut Pahor je danes na uradnem obisku v Kijevu v pogovorih z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom potrdil odlične odnose med državama. V pogovorih sta se zavzela tudi, da je treba izkoristiti priložnosti za mirno rešitev konflikta na vzhodu Ukrajine.

Predsednika sta po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi spregovorila o evroatlantskih težnjah Ukrajine in o reformnem procesu Ukrajine na njeni poti približevanja standardom EU in zveze Nato. Predsednik Pahor je izrazil podporo Slovenije tem reformnim prizadevanjem in podporo krepitvi sodelovanja z Ukrajino v okviru evropske sosedske politike Vzhodnega partnerstva. Predsednika sta se strinjala, da bo približevanje Ukrajine EU dalo nov zagon tudi sodelovanju med Slovenijo in Ukrajino, so sporočili iz predsednikovega urada.

V pogovorih sta ocenila razmere v širši regiji in pregledala napredek v prizadevanjih za mirno rešitev krize v Ukrajini. Porošenko je v predstavitvi razmer na vzhodu Ukrajine izpostavil potrebo po izvedbi dogovora iz Minska kot edine poti za trajni mir. Pri tem je poudaril, da je pomembna enotnost EU pri podpori Ukrajini in njeni evropski prihodnosti. Pahorju je tudi opisal četrtkove pogovore z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Aachnu.

Predsednik Pahor je ponovil slovensko stališče, da je ruska priključitev Krima kršitev mednarodnega prava. Poudaril je, da bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja. Porošenko se mu je izrecno zahvalil za tako stališče in vztrajanje Slovenije pri načelnosti.

Slovenski predsednik je dejal, da si želi mirne rešitve tega problema in prvi korak je lahko napotitev mirovne misije Združenih narodov v vzhodno Ukrajino.

Porošenko se je Sloveniji zahvalil tudi za humanitarno pomoč Ukrajini, še posebej za izvajanje programov zdravstvene rehabilitacije otrok. V kratkem naj bi v Slovenijo s pomočjo Ustanove za krepitev človekove varnosti ITF prišlo 80 ukrajinskih otrok.

Ukrajinski predsednik se je zahvalil za dosedanjo pomoč ITF tudi pri razminiranju v Ukrajini, Pahor pa je ob tem izrazil interes Slovenije za nadaljnje sodelovanje na tem področju.

Delegaciji sta si izmenjali tudi stališča o možnostih sodelovanja v Svetu ZN za človekove pravice, ki mu letos predseduje Slovenija, so še sporočili iz Pahorjevega urada.

Posebno pozornost sta predsednika posvetila tudi dvostranskim odnosom ter krepitvi političnih in gospodarskih vezi. Porošenko je izrazil hvaležnost za Pahorjev prispevek h krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama. Spomnil je na izjavo, ki sta jo s predsednikom Pahorjem podpisala ob njegovem uradnem obisku v Ljubljani leta 2016, in izrazil zadovoljstvo, ker ni ostala le pri podpisu, ampak se dejavno uresničuje. Enako zadovoljen je bil zaradi tega dejstva tudi Pahor.

Posebej je Porošenko omenil vzpostavitev redne letalske povezave med obema prestolnicama, ki se kaže kot zelo priljubljena in tudi zelo pomembna, zdaj ko so Ukrajinci z vizumsko liberalizacijo dobili dostop do držav EU.

Izrazil je še zadovoljstvo, ker se zanimanje slovenskih podjetij za ukrajinski trg povečuje. Sodelovanje med Ukrajino in Slovenijo poteka tudi na kulturnem, znanstvenem in humanitarnem področju, namen današnjega srečanja pa je po Porošenkovih besedah dati temu sodelovanju dodaten zagon. Predsednika sta se strinjala, da sta Slovenija in Ukrajina dobri prijateljici, ki lahko računata druga na drugo in vedno uresničita medsebojne dogovore.

V tem okviru je Pahor ukrajinskemu gostitelju podaril tudi ukrajinsko-slovenski/slovensko-ukrajinski slovar. Oba naroda namreč povezujejo tudi prizadevanja za osamosvojitev in za uveljavitev pravice do enakopravne rabe materinščine v javnosti v zgodovini. Pahor je ob izročitvi slovarja izrazil prepričanje, da se bo z njim odprla še ena pot za nadaljevanje in poglabljanje dobrih odnosov med državama.

Predsednika sta napovedala tudi skorajšnje odkritje spomenika slovenskim žrtvam prve svetovne vojne v Ukrajini. Obrambna ministra obeh držav bosta tako konec maja v Lvovu v kontekstu stote obletnice prve svetovne vojne odkrila spomenik, ki bo obeležil spomin na številne Slovence, ki so padli na Galicijski fronti na območju današnje Ukrajine. Na tem območju naj bi življenje izgubilo več kot 15.000 Slovencev.

Uradni obisk v Ukrajini je sicer predsednik Pahor pričel s položitvijo venca pred spomenik neznanemu vojaku. V počastitev spomina na veliko lakoto ukrajinskega ljudstva v letih 1932 in 1933, za katero je stala Sovjetska zveza, je predsednik položil cvetje pred spomenik žrtvam gladomora in si ogledal muzej temu zločinu proti Ukrajincem. Pietetni del obiska se je zaključil s polaganjem sveč na spomenik revoluciji dostojanstva.

Ob robu predsednikovega obiska pa je državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič podpisal memorandum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju na področju geodezije, kartografije, katastra in upravljanja z zemljišči med Geodetsko upravo RS in Državno službo Ukrajine za geodezijo, kartografijo in kataster.