četrtek, 12. december 2024 leto 29 / št. 347
Orbanu se obeta lahka zmaga na volitvah
Na Madžarskem bodo 8. aprila parlamentarne volitve, na katerih bo, kot kaže, znova prepričljivo slavila desna konservativna stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana. Za to je zaslužna predvsem razdrobljena opozicija, nesposobna ponuditi pravo alternativo Fideszu. Ta je v ponedeljek uradno začel predvolilno kampanjo pod geslom Najprej Madžarska.
Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da bi lahko Fidesz na parlamentarnih volitvah čez sedem tednov dobil 37 odstotkov podpore, kar je sicer za dve odstotni točki manj kot na prejšnjih volitvah. Fidesz ima trenutno skoraj dvotretjinsko večino (114 poslancev) v 199-članskem parlamentu.
Na drugem mestu je s 13 odstotki skrajno desna stranka Jobbik. Volilno zavezništvo madžarskih socialistov (MSZP) s stranko Dialog (PM) naj bi dobilo 11 odstotkov glasov, Demokratska koalicija (DK) devet, zelena stranka LMP pa šest odstotkov. Ostale stranke naj ne bi presegle petodstotnega praga za vstop v parlament. Neodločenih je še vedno okoli 30 odstotkov volivcev.
Fidesz naj bi vnovično zmago na volitvah po oceni madžarskih politologov dosegel predvsem po zaslugi razdrobljene opozicije, ki jo zaznamujejo nepripravljenost na sodelovanje, egoizem in medsebojni spori. Da bi Orbanovi stranki preprečili izvolitev, nekateri levo usmerjeni politologi na Madžarskem celo zagovarjajo sodelovanje med socialno, liberalno opozicijo in skrajno desnim Jobbikom, kar sta doslej odločno zavračali obe strani.
Fidesz v predvolilni kampanji sicer stavi na vprašanje migracij in azila ter nenehne napade na ameriškega milijarderja madžarskega rodu Georga Sorosa, ki na Madžarskem podpira številne nevladne organizacije, tudi tiste, ki pomagajo beguncem in prosilcem za azil.
Prav danes se je v madžarskem parlamentu začela razprava o predlogu zakonodaje, na podlagi katere naj bi omejili ali celo prepovedali delo organizacij, ki se ukvarjajo z begunci. Predlog zakonodaje je že dobil ime Stop Soros paket. O predlogu bodo poslanci sicer glasovali šele po volitvah 8. aprila.
Zakonodaja je sprožila številne mednarodne kritike. Tako so med drugim iz ZN sporočili, da pomenijo ukrepi zaskrbljujoče nadaljevanje napadov na človekove pravice. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks pa je pozval Madžarsko, naj ne kaznuje ali stigmatizira nevladnih organizacij, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Tudi Orbanove besede v nedeljskem nagovoru o stanju v državi sicer kažejo, da bo premier v predvolilni kampanji stavil na teorije zarote glede migrantov in napade na Sorosa.
Na Madžarskem ima volilno pravico približno osem milijonov ljudi.