Sodišče EU dovolilo skrivanje podatkov o stroških evropskih poslancev

Sodišče EU se je popolnoma postavilo na stran evropskih poslancev in odločilo, da jim ni treba odgovarjati javnosti, se je na sodbo sodišča, da je odločitev Evropskega parlamenta, ki je novinarjem zavrnilo dostop do dokumentov v povezavi s splošnimi mesečnimi izdatki evropskih poslancev, upravičena, za STA odzvala slovenska novinarka Anuška Delić.

Delićeva, ki vodi skupino 29 novinarjev iz vseh članic EU, združenih pod imenom MEPs Project - zastopa jih slovenska odvetnica Nataša Pirc Musar - je že napovedala pritožbo na današnjo odločitev Sodišča EU.

"Osebno nisem pričakovala, da nam bo sodišče kar podarilo zmago, ampak sem upala, da bo šlo predvsem za zbliževanje argumentov," je dejala.

Sodišče EU je danes potrdilo odločitev Evropskega parlamenta, da novinarjem zavrne dostop do dokumentov o splošnih mesečnih izdatkih evropskih poslancev - gre za približno 40 milijonov evrov izdatkov, ki jih evropski poslanci dobijo kot dodatek k plači za delovanje pisarne.

"Glede na odločitev, kolikor sem jo lahko preučila doslej, je sodišče kopiralo argumente Evropskega parlamenta izpred treh let in sprašujem se, kaj se je dogajalo od novembra 2015, ko smo vložili pritožbo na evropsko sodišče," je dejala.

Konzorcij novinarjev je med drugim zahteval podatke o tem, kako potne stroške uporabljajo poslanci, a je sodišče presodilo, da so to zasebne zadeve.

Sodišče v Luksemburgu je po njenih besedah popolnoma spregledalo ključni argument v zadevi, in sicer, ali konzorcij novinarjev zahteva razkritje podatkov, ki so zasebne ali javne narave. "Mi smo zelo jasno prikazali, da gre za javne podatke, medtem ko Evropski parlament trdi, da so to zasebni podatki, to je zdaj potrdilo tudi Sodišče EU, " poudarja Delićeva.

To je po njenih besedah "zelo nerodno" glede na to, da je Evropska komisija nedavno tudi zaradi postopka, ki ga je sprožila nevladna organizacija za dostop do informacij javnega značaja Acces Info Europe, začela javno objavljati podatke o potnih stroških evropskih komisarjev.

"Sodišče trdi, da nismo dokazali potrebe po tem, da nam morajo posredovati podatke. Vendar smo po našem mnenju dokazali, da je nadzor nad delom evropskih poslancev in njihovo javno porabo mogoče izvesti le na ta način, da nam Evropski parlament preda podatke, ki se te porabe tičejo," je poudarila Delićeva.

Javna poraba evropskih poslancev je v javnem interesu, gre za porabo, ki se tiče izključno izvajanja javnih pooblastil, ne njihovega zasebnega življenja. "Javna poraba ni zasebna stvar poslancev, ki so edini izvoljeni predstavniki državljanov držav EU," vztraja Delićeva.

Na eni strani imamo po njenih besedah evropske poslance, ki sami sebe ne želijo nadzirati, kar so dokazali avgusta, ko so zrušili poskus, da bi se revidiral sistem izplačevanja žepnin, in ne želijo prikazati, na kakšen način porabijo 40 milijonov na leto, na drugi strani pa sodišče, ki ta status quo ščiti.

To je po njenem prepričanju napačno sporočilo pred evropskimi volitvami prihodnje leto: "To je sporočilo, da je na mestu mnenje evroskeptikov, da je EU ponesrečen eksperiment, ki škodi državljanom, gospodarskim interesom."