REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Neverjetno: Zavod za šolstvo iz učnih programov tiho in brez protestov izbrisal Dnevnik Ane Frank

Neverjetno: Zavod za šolstvo iz učnih programov tiho in brez protestov izbrisal Dnevnik Ane FrankAna Frank, med pisanjem dnevnika. Vir: Wikipedia

Ana Frank, ki smo si jo s fotografij zapomnili kot nasmejano in pogumno židovsko deklico, se je med drugo svetovno vojno z družino skrivala na podstrešju stare mestne stavbe v Amsterdamu.

Ana Frank je februarja 1945 umrla v Bergen-Belsnu, stara komaj petnajst let.

Za 13. rojstni dan je dobila zvezek, in tako je nastal znameniti dnevnik, po katerem je po drugi svetovni vojni postala znana po vsem svetu. Knjiga Dnevnik Ane Frank je doslej prevedena v 67 jezikih in prodana v 30 milijonih izvodov.

Njeno nekdanje domovanje je danes muzej, ki si ga vsako leto ogleda na tisoče ljudi iz vsega sveta.

Od junija 1942 do avgusta 1944 je Ana svoj dnevnik pisala, medtem ko se je skrivala pred nacisti.

Na koncu so nacisti njeno družino po izdaji odkrili in poslali v koncentracijsko taborišče.

Edini, ki je preživel, je bil njen oče Otto. Ana Frank je le malo pred zavezniško zmago nad nacizmom umrla februarja 1945 v Bergen-Belsnu, stara komaj petnajst let.

Ana je vse svoje strahove in razmišljanja zaupala dnevniku, ki je postal (za objavo je po vojni poskrbel oče) ena najbolj znamenitih in branih knjig prejšnjega stoletja.

Europa / holokavst
Grozljive posledice holokavsta v Evropi. Vir: Wikipedia
»Kar je bilo narejeno, se ne da popraviti, toda lahko preprečimo, da se ponovi«, je zapisala 7. maja leta 1944.

»Lahko si misliš, kolikokrat se tu obupano sprašujemo: Čemu, le čemu ta vojna? Zakaj ne morejo ljudje živeti v miru? Zakaj je treba vse opustošiti? … Ne verjamem, da povzročajo vojno samo veliki ljudje, vlade in kapitalisti. Ne, tudi mali človek se rad vojskuje, saj drugače bi se narodi temu že davno uprli. V človeku mora biti uničevalni nagon, nagon, da ubija, mori in pustoši. Dokler se ne bo vse človeštvo brez izjeme spremenilo, bodo divjale vojne, in kar je človek pridelal ali zgradil, bo poteptal in uničil. In nato se bo vse začelo znova … Velikokrat sem bila potrta, nikoli pa obupana …« je v dnevniku zapisala Ana Frank.

»Kar je bilo narejeno, se ne da popraviti, toda lahko preprečimo, da se ponovi«, je zapisala 7. maja leta 1944.

Ana Frank
Ana Frank. Vir: Wikipedia

Ni dvoma, da je izbris Dnevnika Ane Frank iz učnega načrta za slovenščino v današnjem času še bolj nerazumljiv in absurden, ker so besede Ane Frank v 21. stoletju še pomembnejše kot kadarkoli.

Raziskave kažejo, da samo 22 odstotkov mladih, rojenih po letu 2000 sploh ve, kaj je holokavst.

Dnevnik Ane Frank je namreč izbrisan iz učnega načrta za slovenščino. Leta 2020 je bil izbrisan tudi iz t. i. evropskih šol za slovenščino.

Medtem pa se po družbenih omrežjih znova širijo sovraštvo, laži, rasizem in teorije zarot.

Vendar  besed Ane Frank slovenskim osnovnošolcem od leta 2019 ni treba več prebirati.

Dnevnik Ane Frank je namreč izbrisan iz učnega načrta za slovenščino. Dokončno od leta 2019.

Izbrisan je tudi iz tako imenovanih evropskih šol za slovenščino (2020).

Kdo je to storil?

Zavod za šolstvo, toda odločitve te inštitucije potem potrjujejo tudi na pristojnem ministrstvu, strokovnem svetu in na vladi.

Simona Kustec Lipicer
Ministrica iz kvote SMC. Vir: Twitter

Za takšno odločitev je seveda v veliki meri odgovorna tudi nesposobna šolska ministrica Simona Kustec, zoper katero je opozicija pravkar vložila tudi interpelacijo.

Ob letošnji obletnici osvoboditve uničevalnega taborišča Auschwitz Birkenau leta 1945, ki velja za Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta in se v mednarodni skupnosti ta dan obeležuje že šestnajsto leto zapored, v Sloveniji pa od leta 2008, so na Zavodu za šolstvo dijakom pripravili obširno pojasnilo, v katerem so sicer dnevnik Ane Frank tudi bežno omenili.

Toda ne kot nekaj, kar bi dijaki morali poznati, ampak zgolj kot čtivo, ki ga lahko preberejo, če želijo.

Vse skupaj je še bolj sporno zato, ker Evropo (in svet) v zadnjem času znova preplavljajo desničarske ideje.

»Gre za družbeno sila neodgovorno dejanje ali pa za antisemitizem. Te poteze drugače preprosto ni mogoče razumeti. In oboje je kajpak velika sramota,« je za Delo o tem dejala dr. Milena Mileva Blažič, profesorica in izvrstna poznavalka otroške in mladinske literature.

»Tem njenim besedam gre zgolj pritrditi. In se ob tovrstnem načrtnem redefiniranju zgodovine vprašati, kaj naj bi šolarji po novem brali namesto Ane Frank. Morda Hitlerjev Mein Kampf, nekakšen recept za holokavst, ki je že nekaj časa preveden v slovenščino? Ob zdajšnjih trendih in trdi vladavini slovenske desnice (z neprikrito podporo predsednika države) se to morda v resnici lahko zgodi že v kratkem. Sedanjost se namreč vedno prepleta s preteklostjo, ki praviloma vselej definira tudi naš čas, opozarja antropolog Michel-Rolph Trouillot,« poudarja Branko Soban.

Vse skupaj je še bolj sporno zato, ker Evropo (in svet) v zadnjem času znova preplavljajo desničarske ideje.

Najbolj v državah, kjer nikoli niso opravili denacifikacije ali pa so se tega lotili zelo površno.

Desna gibanja in stranke se zato krepijo v Franciji, Italiji, Avstriji, na Slovaškem, Hrvaškem ter Madžarskem, kjer Viktor Orbán javno slavi Miklósa Horthyja, zaveznika Adolfa Hitlerja in voditelja, ki je med drugim leta 1941 ukazal okupacijo in pripojitev delov Slovenije avtoritarni Madžarski ob napadu sil osi na nekdanjo kraljevino Jugoslavijo.

Slovenija je februarja leta 1992 z izbrisom stalnih prebivalcev Slovenije že doživela en »izbris«, ki je predstavljal največjo množično kršitev človekovih pravic na Slovenskem.

Posebna zgodba je Poljska, kjer te dni goreče preganjajo raziskovalca holokavsta, profesorja Barbaro Engelking in Jana Grabowskega, podobno kot so se pred leti spravili na profesorja Jana Grossa zaradi njegovih knjig o zločinih Poljakov nad židovskimi sosedi.

Slovenija je februarja leta 1992 z izbrisom stalnih prebivalcev Slovenije že doživela en »izbris«, ki je predstavljal največjo množično kršitev človekovih pravic na Slovenskem.

V tem primeru je bil izbris namenjen tistim, ki so živeli v Sloveniji, vendar niso bili Slovenci. Poteptal je temeljne človekove pravice več deset tisoč ljudi, med njimi tudi številnih Slovencev.

Na podoben način so bili žrtve, toda v veliko večjem obsegu tudi Židje med drugo svetovno vojno.

Taborišče Aushwitz
Taborišče Auschwitz. Vir: Wikipedia
Značilno je, da je Slovenija izbrisala Dnevnik Ane Frank iz seznama obvezne šolske literature istočasno s Hrvaško, ki je to naredila prav tako leta 2019.

Čeprav so bili Židje državljani lastnih držav, so bili nenadoma razglašeni za tujce v lastni državi in nato – izbrisani, v koncentracijskih taboriščih.

Prav zato, ker so bili tudi Slovenci kot narod med drugo svetovno vojno prepuščeni izbrisu nacifašističnega okupatorja in še posebej zato, ker je Slovenija po drugi svetovni vojni oziroma po letu 1991 prakso brisanja ljudi tudi sama ponavljala, Ana Frank in njen dnevnik nikoli ne bi smela biti izbrisana.

Nepoznavanje njenega dnevnika je ob tem v antifašistični Evropi zmeraj veljalo za enega od dokazov neizobraženosti, če ne celo kaj več.

In sedaj takšno neizobraženost podpira tudi slovenski državni aparat pod taktirko premierja Janeza Janše.

Značilno je, da je Slovenija izbrisala Dnevnik Ane Frank iz seznama obvezne šolske literature istočasno s Hrvaško, ki je to naredila prav tako leta 2019.

Toda tedaj je o tem poročal Jerusalem Post, na Hrvaškem pa je kmalu 4000 ljudi podpisalo peticijo, da naj knjigo takoj vrnejo v učne programe.

Hrvaško društvo pisateljev je tedaj zapisalo, da gre za »najboljši dnevnik na svetu« in da je odločitev hrvaških prosvetnih oblasti »zaskrbljujoča.«

Potujoča razstava o Ani Frank leta 2009 v OŠ Naklo
Potujoča razstava o Ani Frank leta 2009 v OŠ Naklo. Vir: Twitter

Hrvaška ministrica za šolstvo Blaženka Divjak je nato na peticijo in pobudo hrvaških pisateljev odgovorila s posebnim anketnim listom, ki so ga šolske oblasti na Hrvaškem poslale učiteljem in jih spraševale o priporočilih glede seznama obvezne literature.

»Oblast ne razume, da prikrivanje soočanja s preteklostjo vodi do ponavljanja najhujših napak.«

Neodvisni poslanec Bojan Glavašević je tedaj brisanje Dnevnika Ane Frank na Hrvaškem ocenil kot »ilustrativen odnos oblasti do holokavsta,« ki kaže, da »oblast ne razume, da prikrivanje soočanja s preteklostjo vodi do ponavljanja najhujših napak.«

Na Hrvaškem so imeli z Ano Frank težave že leta 2017, ko je muzej, Hiša Ane Frank iz Amsterdama v eni od šol v Šibeniku naredila razstavo o Ani Frank.

Toda direktor šole v Šibeniku je razstavo zavrnil, rekoč, da so »ustaši prikazani kot kriminalci« medtem ko so bili zločini partizanov »ignorirani.«

Ista razstava se je tedaj (še) brez težav pojavila tudi v Sloveniji, na primer v OŠ Naklo.

Kljub resnim težavam, ki jih ima Hrvaška z lastno preteklostjo pa je zanimivo, da je izbris Ane Frank na Hrvaškem požel več protestov, kot pa v Sloveniji.

In tudi to pove zelo veliko. Predvsem o Sloveniji danes.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke