REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nepotrebne omejitve: Podatki Googla kažejo, da se v Sloveniji družbeno distanciranje večinoma spoštuje

Nepotrebne omejitve: Podatki Googla kažejo, da se v Sloveniji družbeno distanciranje večinoma spoštujeSlovenija - podatki o gibanju

Spletni velikan Google z državami – pa tudi javnostjo po vsem svetu deli podatke o lokacijah uporabnikov, s čimer bo vladam omogočil oceno učinkovitosti ukrepov za socialno distanciranje v okviru programa COVID-19 Community Mobility Reports.

Poročila o gibanju uporabnikov so na voljo za 131 držav, razvidni pa so trendi povečanega ali zmanjšanega obiska na lokacijah, kot so parki in trgovine.

Podatki so po zagotovilih Googla anonimizirani, kar pomeni, da iz njih ni mogoče razbrati, kje in kdaj se je gibal točno določen uporabnik.

Zbirajo pa jih lahko samo s pomočjo tistih telefonov, ki imajo vključeno možnost sledenja lokaciji in pošiljanja lokacijskih podatkov Googlu oziroma podjetju Alphabet.

Kot je pojasnila vodja Googlovega zdravstvenega oddelka Karen DeSalvo so podatki o obremenjenosti lokacij izraženi v odstotnih točkah, ne v absolutnih številkah.

Slovenija - podatki o gibanju

Vsak si torej lahko ogleda podatke za kar 131 držav. Podatki so razvidni tudi po mestih. Ko izberete državo, ki vas zanima, Google generira PDF datoteko zbranih podatkov.

Podatki kažejo, da se v Sloveniji precej zavzeto držimo postopkov družbenega distanciranja.

Vsako poročilo vsebuje informacije o gibanju v šestih kategorijah – na primer o trgovinah in mestih za rekreacijo, restavracijah, kavarnah, trgovskih centrih, parkih, muzejih, knjižnicah, kinodvoranah in podobnih lokacijah.

Podatki pokrivajo zadnjih 48 do 72 ur, odstotki razlike pa kažejo povečanje oziroma upad obiskov od trenutka ogleda pa do poznega januarja, kar je izhodiščna točka merjenja.

Podobne podatke raziskovalcem daje tudi Facebook.

Zanimivo je, da podatki kažejo, da se v Sloveniji precej zavzeto držimo postopkov družbenega distanciranja.

V Sloveniji smo tako na primer za 88 odstotkov zmanjšali obiske rekreacijskih centrov, za 92 odstotkov zmanjšali obiske trgovin in lekarn in za 43 odstotkov zmanjšali obiske parkov.

Slovenija - podatki o gibanju

Delovna mest obiskujemo 45 odstotkov manj, tranzitne postaje za 54 odstotkov manj, doma pa smo 13 odstotkov več, glede na podatke do 29. marca.

To je tudi najboljši dokaz o tem, da še bolj omejevalni ukrepi v Sloveniji, o katerih sicer v vladi neprestano razmišljajo, ne bi več imeli nekega posebnega učinka.

V Sloveniji je še posebej problematično dejstvo, da se je vlada odločila za omejevanje stikov glede na občinske meje.

To je problematično iz več razlogov, najprej seveda zato, ker večini sploh ni jasno, kje naj bi te meje bile. Ob tem takšen ukrep diskriminatorno onemogoča skupno bivanje in stike parov, ki imajo bivališče prijavljeno v različnih občinah.

Ukrep je v kršenje vladnega odloka prisilil tudi tiste, ki nimajo urejenega začasnega bivališča, čeprav živijo v najemniških, torej na nek način svojih stanovanjih.

Posledično je to povzročilo novo gnečo na občinah, kjer sedaj številni urejajo te formalnosti, da ne bi bili kaznovani.

Pri tem se za takšne ukrepe, torej omejevanje stikov po občinah druge države niso odločile.

Hrvaška se je sicer odločila za podoben ukrep, ki je kmalu povzročil velike gneče, v Srbiji pa so omejitve vezane na sicer popolno prepoved gibanja, vendar samo za starostno skupino nad 65 let, ki je sicer tudi dejansko najbolj ogrožena, kar dokazujejo znanstveni podatki.

Omejitve gibanja so v Srbiji, ki ima po podatkih Univerze v Oxfordu takoj za Hrvaško najbolj omejevalne ukrepe na svetu, ob tem na primer praviloma časovne - ne pa geografske, kot v Sloveniji.

Omejitve gibanja so v Srbiji, ki ima po podatkih Univerze v Oxfordu takoj za Hrvaško najbolj omejevalne ukrepe na svetu, ob tem na primer praviloma časovne - ne pa geografske, kot v Sloveniji.

V Sloveniji se starostniki lahko svobodno gibljejo 24 ur na dan, pod pogojem, da ostanejo znotraj lastne občine, kar je precej unikatna rešitev, ki ob tem ni utemeljena na nobenih znanih podatkih in ne ščiti te kategorije prebivalcev.

Obenem se ne smejo družiti pari, ki ne živijo na istem naslovu.

V resnici je šlo že pri tem za grob poseg, nesorazmeren – predvsem pa za izraz nezaupanja državljanom.

Celo otroci ločenih staršev ne smejo videti tistega od staršev iz druge občine.

Ljudje v Soveniji zato drug drugega špecajo in celo slikajo avtomobile s tablicami iz drugih občin, kar je povsem nesmiselno, saj to ne pove ničesar o bivališču voznikov.

Da dodatni omejevalni ukrepi ne bi več imeli učinka, pa kažejo tudi izkušnje drugih držav.

Znano je namreč, da so države, ki so imele največ uspeha v boju proti koronavirusu poleg socialnega distanciranja uvedle tudi agresivno testiranje in iskanje kontaktov okuženih.

Da dodatni omejevalni ukrepi ne bi več imeli učinka pa kažejo tudi izkušnje drugih držav.

V Sloveniji in še nekaterih državah regije pa se zdi, da vlade vse bolj zaostrujejo omejevalne ukrepe in izvajajo represijo prav zato, ker niso sposobne izvesti iskanja okuženih in ker so zaradi zamujenega časa preprosto izgubile nadzor nad situacijo.

Iskanje stikov okuženih pa se v Sloveniji še vedno ne izvaja v isti meri in na podoben način, kot se je to izvajalo v na primer Južni Koreji, Hongkongu, Tajvanu, Singapurju ali na Kitajskem.

Dobra novica pa je, da bo v prihodnje Google sodeloval z raziskovalci tudi tako, da bo podatke mobilnih telefonov mogoče uporabiti ne samo pri spremljanju omejitvenih ukrepov, pač pa tudi pri napovedovanju pandemij - kar pa je že druga zgodba ...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek