REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Napolnite rezervoarje: Iranski parlament odobril načrt za zaprtje Hormuške ožine, elektronsko motenje že poteka!

Napolnite rezervoarje: Iranski parlament odobril načrt za zaprtje Hormuške ožine, elektronsko motenje že poteka!Zaprta bencinska postaja v ZDA Vir: CNN, posnetek zaslona

Hormuška ožina, najpomembnejša pomorska arterija za svetovno trgovino z nafto, je od 22. junija 2025 postala prizorišče kompleksne in brez primere elektronske vojne.

Iran je v odgovor na ameriške in izraelske napade na njegove jedrske objekte sprožil obsežno motenje signalov GPS vzdolž celotnega Perzijskega zaliva.

Po podatkih UKMTO je več kot 1000 ladij, vključno s 27 supertankerji (VLCC), poročalo o navigacijskih anomalijah – od prikazovanja lokacij v omanski puščavi do lažnih koordinat v pristaniščih, kot je Bander-Abbas.

Ta sofisticirana elektronska kampanja povzroča opustošenje v ladijskem prometu.

Nekatere tankerje so elektronske motnje praktično »preselile« v puščave, drugi pa so praktično zapluli v iranska pristanišča, kar ustvarja resna tveganja za trčenje, hkrati pa resno otežuje koordinacijo reševalnih akcij.

Ena ladja je izgubila nadzor tudi v Sueškem prekopu, kar je dodaten problem.

Omanske pomorske oblasti so že zabeležile tri incidente, povezane z dezorientacijo posadk.

Analitiki menijo, da Iran uporablja močne zemeljske postaje za motenje signalov GPS in AIS, da bi onesposobil navigacijske sisteme, zlasti v boju proti ameriškim izvidniškim brezpilotnim letalnikom, kot je RQ-4 Global Hawk.

Uporaba elektronskega bojevanja kot ofenzivno-obrambnega orodja je del širše strategije Teherana za zaščito obal in jedrske suverenosti, zlasti po napadih ameriških križarskih letal in bombnih napadih na objekte v Fordowu, Natanzu in Isfahanu.

Ožina, skozi katero gre približno 20 % svetovne nafte, je nepogrešljiva točka za energetsko preživetje Bližnjega vzhoda, Evrope in Azije.

Vrhunec te eskalacije se je zgodil, ko je poveljnik iranske revolucionarne garde, admiral Alireza Tangsiri, napovedal, da bo Hormuška ožina »zaprta čez nekaj ur«.

Grožnja ni simbolična - gre za neposreden odgovor na nadaljevanje ameriških in izraelskih napadov, pa tudi za sredstvo pritiska na mednarodno skupnost.

Ožina, skozi katero gre približno 20 % svetovne nafte, je nepogrešljiva točka za energetsko preživetje Bližnjega vzhoda, Evrope in Azije.

Iran je že namestil dodatne enote zračne obrambe na območjih, kot sta otoka Qeshm in Abu Musa, ter raketne sisteme Khalij Fars z dosegom do 300 km, ki lahko zadenejo večje pomorske cilje.

Glede na slike satelitskega podjetja Planet Labs so ob iranski obali vidne nove zemeljske utrdbe in naprave za izstrelitev raket.

Paravojaške formacije in redne enote garde so v polni pripravljenosti.

V bližini se nahajata tudi dve kitajski ladji za elektronski nadzor.

ZDA so se kot odgovor na iranska dejanja odzvale na povečano prisotnost v Perzijskem zalivu.

V misijo so vključeni rušilec USS Cole in satelitski sistemi za nadomestitev izgub GPS.

Vendar se v bližini nahajata tudi dve kitajski ladji za elektronski nadzor.

Kot previdnostni ukrep so v Združenih arabskih emiratih (ZAE) za mednarodni promet zaprli svoje najpomembnejše pristanišče Džabal Ali.

Sa Arabija in druge regionalne sile so zaradi strahu pred motnjami v izvozu surove nafte zvišale stopnjo bojne pripravljenosti.

Energetski trgi se že odzivajo: cene surove nafte naraščajo, ladijske družbe pa se izogibajo prehodu skozi Perzijski zaliv.

Zahodne vojaške in diplomatske strukture opozarjajo, da bi lahko vsaka fizična blokada ožine, četudi kratkotrajna, povzročila katastrofalen dvig cen energije in geopolitični kaos.

Energetski trgi se že odzivajo: cene surove nafte naraščajo, ladijske družbe pa se izogibajo prehodu skozi Perzijski zaliv.

Medtem jemenski Hutiji – tesni zavezniki Irana – napovedujejo napade na trgovske ladje v Rdečem morju , kar odpira novo krizo.

Tako bi lahko hkrati pod vprašaj postavili dve ključni pomorski vozlišči, Hormuško in Bab el Mandebsko ožino, kar bi še dodatno pretreslo mednarodno dobavno verigo.

Hutiji so že leta 2023 z raketo zadeli ameriško tovorno ladjo ob obali Jemna, letos pa so ameriške ledje z napadi izčrpali do te mere, da so se Američani z njimi dogovorili za prekinitev spopadov – potem ko sta jim z letalonosilke v morje zaradi divjih manevrov ladje padla dva lovca.

Iran je s to kampanjo GPS pokazal svojo tehnološko in strateško pripravljenost za asimetrično delovanje, z minimalnimi viri, a maksimalnim učinkom.

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek