Na veliko soboto potekajo blagoslovi velikonočnih jedi

Kristjani obhajajo svoj največji in najpomembnejši praznik - veliko noč, s katerim se spominjajo Jezusove smrti in vstajenja od mrtvih. Po besedah ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika je učlovečenje Boga in njegovo darovanje na križu edinstveno za katoliško vero in ga druge vere ne poznajo.

Velika sobota je del velikonočnega tridnevja. Na veliko soboto čez dan potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka od jedi ima svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo vigilijo vodil ob 20. uri v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa uro prej v mariborski stolnici. Papež Frančišek bo velikonočno vigilijo vodil v vatikanski baziliki sv. Petra ob 20.30.

Po krščanskem verovanju je bil Jezus, katerega smrt in vstajenje kristjani obeležujejo na veliko noč, hkrati Bog in človek. Z njegovim rojstvom se Bog po krščanski teologiji postavi na človekovo stran in mu pomaga, da lažje izpolnjuje človeški del pogodbe med Bogom in človekom.

Ob smrti se Kristus tudi daruje za človeka, odkupi njegove grehe in mu s tem zagotovi večno življenje.