Na revmatologiji v dveh mesecih do bistveno krajših čakalnih dob

Na oddelku za revmatologijo UKC Ljubljana so v zadnjih dveh mesecih pospešeno obravnavali dodatne bolnike, zato so se čakalne vrste za bolnike z napotnico hitro skrajšale na tri mesece. A predstojnik oddelka Matija Tomšič opozarja, da pri revmatoloških bolnikih nastajajo visoki materialni stroški obravnave, ki jih pa zdravstvena blagajna ne krije.

Tomšič je na novinarski konferenci pojasnil, da se je klinični oddelek za revmatologijo projektu skrajševanja čakalnih vrst pridružil oktobra letos. V okviru projekta so se dogovorili, da bodo specialiste revmatologije pri delu na interni kliniki, pod katero spada omenjeni klinični oddelek, razbremenili pri skupnem delu.

Prav tako so se dogovorili, da morajo biti za projekt skrajševanja čakalnih dob - torej za nadure, plačani vsi, ki sodelujejo v tem procesu, tako administratorji, medicinske sestre, osebje v laboratoriju in zdravniki. Po dogovoru je vsem tudi odobreno izplačilo nadur.

Poleg tega je program tekel po celotni Sloveniji, saj niso želeli, da bi prišlo do prelivanja bolnikov iz ene regije v drugo.

Za bolnike z napotnico s stopnjo nujnosti hitro se je na revmatologiji v Ljubljani čas čakanja skrajšal na tri mesece, medtem ko se za tiste z napotnico s stopnjo nujnosti redno čakalna doba ni skrajšala, je pojasnil Tomšič.

V Murski Soboti in v Celju je sedaj čakalna doba za napotnice redno in hitro pod tri mesece, medtem ko podatkov za šempetrsko bolnišnico in mariborski klinični center ni imel.

V tem času so tako dodatno obravnavali 482 bolnikov, v projektu pa je enakovredno sodelovalo devet specialistov ter štirje specializanti. Tomšič je dejal, da so tudi v prihodnjem letu pripravljeni nadaljevati s projektom skrajševanja čakalnih vrst, vendar pa je težava v tem, da pri obravnavi revmatološkega bolnika nastane okoli 100,6 evra materialnih stroškov zlasti na račun imunoseroloških preiskav, ki pa zaradi obračunskih modelov iz leta 1983 še niso odobreni s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako mora takšne stroške kriti zdravstveni zavod, ki si pa s tem ustvarja izgube.

Po besedah strokovnega direktorja interne klinike UKC Ljubljana Zlatka Frasa je to dokaz, da če imamo skupen interes, je mogoče tudi v slovenskem zdravstvu narediti pozitivne premike.

Tomšič pričakuje, da v prihodnje ne bo več prihajalo do tako dolgih čakalnih dob na področju revmatologije, saj se sedaj izobražuje 18 specializantov. Prva bo specialistični izpit opravila predvidoma jeseni prihodnje leto. Če bo država imela toliko denarja, da bo zaposlila nove specialiste, potem takšnih težav ne bo več, je dejal.

K temu je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc dodala, da bodo mlade zdravnike zaposlovali, k tej skrbi so se zavezali tudi v sporazumu s Fidesom, ki so ga danes podpisali.

Sicer pa bodo celotni projekt skrajševanja čakalnih dob - ne samo za področje revmatologoije, predstavili januarja. Takrat bo tudi znano, kakšni so bili vsi stroški za skrajševanje čakalnih dob in koliko denarja bo potrebnega, da bi na vseh področjih skrajševali te vrste.

Ministrica je napovedala tudi spremembo zastarelih obračunskih modelov, ki omogočajo, da denimo imunoserološke preiskave niso pravilno ovrednotene, zapletene operacije hrbtenice in srca pa podplačane za več tisoč evrov.