Na pogajanjih o plačnih anomalijah v javnem sektorju še ni videti dogovora

Dogovora o plačnih anomalijah slabega pol meseca pred rokom, ko naj bi nekaterim javnim uslužbencem že pripadle višje plače, še ni. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar pravi, da se intenzivno pogajajo. Protestni shodi - v tem tednu se bodo pred vlado znova zbrali najslabše plačani - pa po njegovih besedah pogajalski proces le otežujejo.

Vlada in sindikati so pogajanja o odpravi plačnih anomalij začeli februarja. V dogovoru, ki so ga sklenili konec lanskega leta, so predvideli, da bodo javni uslužbenci, uvrščeni do vključno 26. plačnega razreda, pridobili pravico do izplačila višje plače s 1. julijem, ostali s 1. oktobrom.

Koprivnikar zagotavlja, da v intenzivni komunikaciji s sindikati iščejo načine in rešitve, da bi obljubo, ki so jo dali javnim uslužbencem, izpolnili. "Zato v naslednjih dneh pričakujemo še nadaljnje intenziviranje procesa, da bi čim prej prišli do neke kompromisne rešitve, pri kateri pa se bo treba opredeliti in ugotoviti, ali lahko dosežemo zadostno podporo in dejansko pripeljemo pogajanja tudi do podpisa in nato do izplačila," je dejal.

Kot je povedal za STA, pogajalski proces že sedaj intenzivno poteka. Veliko je usklajevanj na vladni strani, tedensko se sestajajo in usklajujejo svoje predloge. Hkrati pa potekajo pogajanja za plačno skupino J, kot tudi ostala sektorska pogajanja.

O delovnih mestih, ki so uvrščena v skupino J, kamor sodijo številni najslabše plačani javni uslužbenci, se namreč pogovarjajo na skupnih pogajanjih reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. O ostalih delovnih mestih potekajo pogajanja po resorjih. Po ministrovih besedah pa imajo precej težav s tem, ker s sindikalne strani ne dobivajo poenotenih predlogov. Težava pa je tudi, ker predlogi na sindikalni strani presegajo finančni okvir, h kateremu so se skupaj zavezali, to je 70 milijonov evrov.

A tudi če se zgodi, da v zastavljenem roku pogajanj ne bi uspeli zaključiti, so že lani dali zavezo, da bo morebiten kasnejši zaključek pogajanj prinesel tudi poračun za tiste javne uslužbence, pri katerih bo dogovorjena drugačna umestitev delovnega mesta. Tako da ljudje v nobenem primeru ne bodo prikrajšani, je še izpostavil minister, ki pa si vseeno želi, da bi pogajanja končali in tudi izplačilo dejansko izvedli kmalu.

Ocenjuje, da je to možno. "Ocenjujem pa tudi, da bomo prišli v nekem trenutku do situacije, ko bomo morali ugotoviti, kakšen je nek skupen kompromisni predlog in potem se bodo morali pač sindikati opredeliti, ali ga sprejmejo ali ga podprejo," je dejal. Mnenja pa je, da je v skupnem interesu, da dane zaveze izpolnijo, kajti konec koncev gredo vsa pogajanja "v smeri, kdo in koliko bo dobil več".

Ob protestnem shodu za plačno skupino J in ostale najslabše plačane v javnem sektorju, napovedanem za 20. junij, pa Koprivnikar meni, da takšni protestni shodi v času, ko potekajo pogajanja, niso konstruktivni. "Resni in kredibilni pogajalski partnerji predloge usklajujejo za pogajalsko mizo, tam jih tudi kritizirajo in tam dajejo konkretne protipredloge. To se ne sme dogajati na ulici in to le škodi pogajalskemu procesu," je poudaril.

Podrobnosti shoda bodo predstavniki Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije predstavili na ponedeljkovi novinarski konferenci. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pa so ob prvi najavi protesta pojasnili, da zahtevajo podpis dogovora, ki bi še omogočal zvišanje plač najslabše plačanim v javnem sektorju že s 1. julijem letos.

Zmotilo pa jih je tudi, da je vlada v svojem predlogu predvidela, da bi v državni upravi popravili plače za kar nekaj delovnih mest, kjer se zahteva visoka strokovna in univerzitetna izobrazba. V izobraževanju, kulturi in znanosti pa le za redka, ali pa še to ne. Tako kot v sindikatih Glosa in RTV so nezadovoljni tudi zaradi nizkega deleža sredstev, namenjenega za odpravo anomalij v kulturi, zato je pričakovati, da bodo v torek pred vlado opozorili tudi na to.

Koprivnikar odgovarja, da je po vladnem in sindikalnem predlogu razmerje med nižjimi in višjimi plačami, ki se dvigajo, popolnoma enako, le da je v sindikalnem predlogu vsota bistveno višja. Pa tudi sicer ni bila nikoli dana zaveza, da se bodo plače v najnižjih plačnih skupinah oziroma pri eni ali drugi poklicni skupini popravljale bolj, ampak je bila dana zaveza, da bodo glede na naravo, zahtevnost ter odgovornost dela različna delovna mesta med seboj bolj pravično uravnotežili.

Ko bodo ta pogajanja končali, pa jih po ministrovih besedah čakajo še pogajanja za delovna mesta, primerljiva z zdravniškimi, nato pa tudi o odpravi še veljavnih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju. A dokler ne končajo prvega koraka, ne morejo storiti drugega, je dejal.