Na Nizozemskem se je začela kampanja za parlamentarne volitve

Na Nizozemskem se je mesec dni pred parlamentarnimi volitvami danes začela predvolilna kampanja. Po napovedih javnomnenjskih raziskav naj bi na volitvah 15. marca najmočnejša stranka v državi postala Stranka za svobodo (PVV) desničarskega populista Geerta Wildersa. Za 150 sedežev v parlamentu se bo skupno potegovalo 31 strank.

Wilders, evroskeptik in navdušenec nad protimigrantsko politiko novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je nizozemske volitve že označil za začetek "domoljubne pomladi" v Evropi.

Volitve bodo nov preizkus nezadovoljstva z obstoječimi vladnimi strukturami, ki je Veliki Britaniji prinesel odločitev za izstop iz Evropske unije, ZDA pa Donalda Trumpa kot novega predsednika. Po Nizozemski bodo na volitve spomladi in jeseni odšli še francoski in nemški volivci.

Za razliko od britanskega referenduma o EU, na katerem so britanski volivci na presenečenje številnih glasovali za izstop, in ameriških volitev, kjer je slavil Trump, zmaga Wildersa in njegove stranke na nizozemskih volitvah ne bo nobeno presenečenje, saj mu javnomnenjske raziskave že sedaj napovedujejo, da bo dobil več kot 20 odstotkov glasov, je nedavno na spletni strani poročal Reuters.

Kljub temu naj njegova zmaga ne bi prinesla izstopa Nizozemske iz EU, t. i. nexita. Wilders naj bi tako v primeru zmage na volitvah ostal brez možnosti, da uresničiti to, za kar se zavzema - nexit, zaprtje meja za muslimanske migrante in vrnitev guldna kot nacionalne valute.

"Velika večina Nizozemcev v osnovi ne voli za Wildersa," je ocenil predavatelj na nizozemski univerzi Radbout v mestu Nijmegen Kristof Jacobs.

Kot je še pokazala nedavna javnomnenjska raziskava, več kot 61 odstotkov nizozemskih volivcev svoje politike vidi kot "elito, nezanesljive in nepoštene". Okoli 37 odstotkov volivce je pred marčnimi volitvami še neodločenih.

Wildersov glavni tekmec na volitvah je sedanji premier Mark Rutte iz konservativne Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD). Po napovedih naj bi njegova stranka dobila 16 odstotkov podpore. Rutte si bo poskušal na račun gospodarskega okrevanja v državi pridobiti ponovno naklonjenost med volivci, ki jo je izgubil zaradi nepriljubljenih varčevalnih ukrepov med letoma 2012 in 2014.

Za podelitev mandata za sestavo vlade je v nizozemskem parlamentu potrebna navadna večina, a so vse stranke z izjemo ene doslej zavrnile, da bi bile v vladi skupaj z Wildersom. Najmanj 14 strank naj bi dobilo vsaj en poslanski mandat v nizozemskem parlamentu. Tri največje stranke, ki se bodo uvrstile za PVV in VVD, naj bi osvojile okoli 10 odstotkov glasov.

V primeru, da bo PVV zmagovalka volitev, a ne bo mogla sestaviti vlade, naj bi Rutte ponovno poskušal sestaviti vladno koalicijo z več strankami, ki pa imajo razen nasprotovanja Wildersu le malo skupnega.

"V tem primeru bomo ostali in vodili državo, dokler ne bo nove koalicije. To lahko traja tudi do štiri leta," je v torek dejal nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem.