Ministrstva s civilno iniciativo o kompromisnem predlogu poseka Rogoškega gozda zaradi Magne

Pristojna ministrstva so s civilno iniciativo Rešimo Rogoški gozd danes govorila o rešitvah za nadomestna zemljišča pri investiciji Magne. Prišli so do kompromisnega predloga, da bi občina po skrajšanjem postopku spremenila občinski prostorski načrt in bi se v prvi fazi uporabilo le 4,6 hektarja gozda, v ostalih pa naj ne bi prišlo do poseka.

Za pridobitev gradbenega dovoljenja za prvo fazo investicije je predvidena izguba 8,6 hektara kmetijskih zemljišč. "Za pravočasno izvedbo smo civilni iniciativi predlagali možnost, da bi se teh 8,6 hektara zmanjšalo za obseg sanacije Darsove deponije na drugi lokaciji, ki je bila predvidena za pridobitev nadomestnih zemljišč v tretji fazi," je po sestanku pojasnila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša.

Za tako spremembo investicije je potrebna sprememba občinskega prostorskega načrta, je pojasnila državna sekretarka. To bi bilo mogoče storiti po skrajšanem postopku, kar traja nekaj tednov, vendar s tem ne bi ogrozili časovnice pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Iniciativa želi, da v nadaljnjih fazah ne bi prišlo do poseganja v gozd, zato so danes sklenili, da občina takoj pristopi k iskanju drugih zemljišč, ki bi jih bilo možno nadomestiti, lahko tudi iz drugih občin. Če bi tam našli degradirana zemljišča, ki bi se usposobila za kmetijski proizvodnjo, potem v naslednjih fazah ne bi več posegali v gozd. "To pa ni v rokah ministrstva, temveč občin," je dodala Strniša. Zavezali pa so se, da bodo alternativne predloge obravnavali prednostno.

V civilni iniciativi bodo po besedah Simona Žlahtiča v kratkem, po posvetovanju z lokalnim prebivalstvom na zboru krajanov, odločali, ali bodo podprli kompromisni predlog. "Veseli pa smo, da je ministrstvo storilo korak naprej in sprejelo rešitev z deponijo," je dejal. Za nadaljnje - drugo, tretjo in četrto - faze pa so bile po njegovih besedah podana neka zagotovila, da do sečnje gozda ne bo prišlo.

"Pri vsem gre za birokratsko oviro, saj se mudi. Če bi bilo časa več, bi se dalo kaj rešiti. Zavedamo pa se, da gre za pomembno investicijo," je poudaril. Kako bodo odločili krajani, pa sedaj ni želel napovedovati. "Ljudje so doslej podpirali idejo, da se ne poseka nobeno drevo, kaj pa se bo dogajalo dalje, ne moremo reči," je dodal Žlahtič. Po njegovem mnenju je bil sicer dosežen napredek, saj so se sprva pogovarjali o 66 hektarjih posekanega gozda.

Župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak je po sestanku izrazil upanje, da bo predlog sprejemljiv za civilno iniciativo. "Upam, da to rešimo, drugače bodo naši občani morali hoditi delati na Madžarsko in Hrvaško," je dejal. Po njegovih besedah se je sicer prijavilo več kot 70 deležnikov, ki želijo sodelovati v procesu pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj za obrat Magne v Hočah. "Vprašanja se lahko hitro rešijo, če ne bo namenskega zavlačevanja proti prihodu investitorja," je dejal hoški župan.

Pri tem pa ni želel napovedovati, kdaj bi lahko prišlo do gradnje, saj si sedaj želi predvsem, da si investitor ne bi premislil. Na vprašanje, katere gozdove bi torej sekali v prvi fazi, pa je dodal, da bi "šlo najhitreje, če bi šlo za gozdove v lasti države".

Sestanka sta se udeležila tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti in državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak. Ta je dejala, da ni mogoče napovedati časovnice pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za Magnino investicijo.