REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ministrica Aleksandra Pivec: »Pri simulaciji niso sodelovali, ker je to matematični del, ki ga upravlja računalnik«

Ministrica Aleksandra Pivec: »Pri simulaciji niso sodelovali, ker je to matematični del, ki ga upravlja računalnik«Ministrica Aleksandra Pivec

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je napovedala spremembe na področju kmetijske zemljiške politike ter postopen odvzem zemljišč kmetijskim podjetjem v korist družinskim kmetijam in mladim kmetom – kot ukrep »za spodbujanje, rast in razvoj.«

Po sedanjih predvidevanjih naj bi z ukrepi odvzeli okoli 4100 hektarjev zemljišč, ki bi jih nato dobile družinske kmetije oziroma praviloma večji kmetje.

Pričakuje se zmanjšanje dohodkov velikih kmetijskih podjetij, ministrstvo pa jim predlaga, da »prilagodijo in prestrukturirajo svojo proizvodnjo, tako da nadomestijo izpad dohodka z izgubljenih površin.«

Ministrica se je s spremembami, ki se pripravljajo zelo na hitro in le znotraj 'hiše' odločila ustvariti konflikt med kmeti in kmetijskimi podjetji. 

Zanimivo pa je, da pri tem ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec ni predstavila prav nobene študije, ki bi dokazovala, da so takšni ukrepi - dejansko potrebni.

Še bolj zanimivo je, da se pri pripravi predloga sprememb na področju upravljanja s kmetijskimi zemljišči ni obrnila niti na strokovno javnost, temveč se je očitno s spremembami, ki se pripravljajo zelo na hitro in znotraj »hiše« odločila ustvariti konflikt med kmeti in kmetijskimi podjetji.

Še več, nekateri priznani strokovnjaki, na primer dr. Emil Erjavec, so zelo ostro kritizirali ne samo vsebino novega zakona, pač pa tudi način njegove priprave.

Na novinarski konferenci, ki jo je imela ministrica Aleksandra Pivec v torek v prostorih ministrstva, smo zato ministrici zastavili nekaj vprašanj.

Ministrica Aleksandra Pivec

Iz njenih odgovorov pa so dejansko očitne vsaj tri pomanjkljivosti sedanjega pristopa k omenjeni problematiki.

Očitno je, da v Sloveniji najbolj podkovane institucije za to področje pri pripravi predloga resolucije »naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021« niso sodelovale, pač pa je bila narejena samo nekakšna simulacija »laboratorija« iz Maribora, ob tem pa je ministrica celo razkrila, da celoten proces ne vodijo ljudje – pač pa »računalnik.«

Čeprav seveda vemo, da je s pomočjo modelov in računalnikov, če analize niso narejene res objektivno in na nespornih izhodiščih, mogoče »dokazati« pravzaprav vse. Ker procesov sprememb zakonodaje dejansko ne vodijo računalniki – pač pa ljudje.

Še posebej je to problematično, če je končni cilj (odvzem zemljišč v upravljanju) povsem določen in »zabetoniran« že vnaprej, spremembe odvzema pa že v izhodišču, brez temeljite analize, predlaga »delovna skupina« ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki seveda ni neodvisen, pač pa je predvsem političen organ.

Obenem v ministrstvu očitno niso predvideli finančnih posledic svojih ukrepov (čeprav bi morali!), saj o spremembi davčne zakonodaje zaradi predlaganih ukrepov ne razmišljajo, pač pa jih prelagajo za »pozneje«, v čas po sprejemu zakona, čeprav bodo omenjene spremembe verjetno takoj povzročile izpad dela sedanjih dohodkov države.

Ob tem pa ministrica, ki pripravlja spremembe, ki bodo koristile predvsem velikim kmetom ni ugovarjala niti ugotovitvi, da so ti kmetje že danes priviligirani, kar njeno ravnanje postavlja v nekoliko nenavadno luč, saj se tako zdi, da želi ministrica te privilegije, ki jih sploh ne zanika in se jih očitno sama dobro zaveda - še dodatno utrditi.

Zanimivo je, da se pri pripravi predloga sprememb na področju upravljanja s kmetijskimi zemljišči ni obrnila niti na strokovno javnost.

Poznavanje omenjene problematike pa je očitno pomanjkljivo tudi s strani ministrice, ki je po izobrazbi doktorica kemijskega inženirstva, ki je diplomirala iz optimizacije procesov vinske fermentacije, doslej pa se je v vladi ukvarjala predvsem z zamejci po svetu.

Paradoksalno je, da bi lahko ministrica, ki je doktorirala iz fermentacije, s svojim predlogom dosegla fragmentacijo in neoptimalno upravljanje z kmetijskimi zemljišči.

Zato še toliko bolj čudi, da pred pripravo spremembe zakonodaje, ki naj bi bila sprejeta najverjetneje jeseni, sploh ni bila pripravljena posebna študija vseh vidikov predlaganih sprememb, pač pa je bila narejena zgolj nekakšna »simulacija« arbitrarno izbranega »odvzema« 4000 hektarjev zemljišč največjim podjetjem v državi.

Ministrica Aleksandra Pivec

Kako je ministrica odgovarjala na vprašanja Insajderja.com pa si lahko preberete v nadaljevanju.

Katera od zunanjih inštitucij je sodelovala pri tej simulaciji, ki ste jo naredili pred kratkim?

Pri analizi simulacije je sodeloval Laboratorij za optimizacijo procesov Tehnične fakultete v Mariboru. Gre zgolj za matematični odel. Vhodni podatki pa so bili pridobljeni iz Kmetijskega inštituta in Statističnega urada Slovenije. Gre pa za čisti model, ne za študijo, o tem kaj se zgodi, če proizvodnjo usmerimo v te deficitarne panoge.

Ministrica, ki je doktorirala iz fermentacije, bi s svojim predlogom lahko dosegla še večjo fragmentacijo slovenskih kmetijskih zemljišč.

Toda zakaj ta simulacija in izračuni niso bili narejeni pred pripravo predloga zakonskih sprememb, kar bi dalo večjo transparentnost sprejemanju odločitve? V normalnem demokratičnem zakonodajnem procesu je priprava tovrstnih študij osnova za pripravo zakonskih sprememb, v tem primeru pa temu očitno ni  tako?

Nobena odločitev ni sprejeta, ker je bil predlog resolucije dva meseca v javni obravnavi in v tem trenutku ni poslan v dokončno potrditev. V roku dveh  mesecev nismo prejeli niti enega predloga, kako na drug način urediti to področje, razen tega, da smo dobili predlog nič odvzema in predlog trideset odstotkov odvzema. Jaz bi vendarle pričakovala od strokovnih institucij, da v dveh mesecih predstavijo model, kako bi to lahko odvzemali, glede na to, da obstajajo številne študije iz preteklosti, ki govorijo o tem, da je ta poseg nujno potreben, vendar v tem trenutku še ni pravega modela, po katerem bi to počeli. Razprava je še vedno odprta. In vodimo dialog. Zakaj pa smo pristopili k izračunom sedaj? Ker smo želeli videti, kje bo tista kompromisna meja, kjer bi lahko prišli do tistega izkupička zemljišč. To smo naredili na 4000 hektarjih, lahko pa bi vse pustili kot je, ali pa simulacijo naredili na 30 odstotkih.

Boste predlagali tudi davčne spremembe, ker bo to vsekakor imelo davčne posledice, predvsem za velike kmete, ki so že sedaj v privilegiranem položaju?

O tem se bomo pogovarjali v nadaljevanju, vendar moramo najprej zakon sprejet, šele potem se bomo lahko pogovarjali o posledicah, saj še ne vemo, v kakšni obliki bo zakon sprejet.

Torej, če prav razumemo, Kmetijski inštitut in Biotehnična fakulteta nikakor nista bila vključena v vašo simulacijo?

Bili so del ožje delovne skupine ves čas postopka.

Vendar pri simulaciji in njeni analizi nista sodelovala?

Samo pri simulaciji nista sodelovala, ker je to matematični del simulacije, ki ga upravlja računalnik. Pri analizi pa so sodelovali vsi udeleženci.

Komentarji