Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo poglobljeno o teh področjih

Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so se danes sestali na rednem zasedanju Sveta EU pod predsedovanjem Malte. S strani Slovenije se je zasedanja udeležil minister mag. Dejan Židan. 
V uvodnem delu tokratnega zasedanja Sveta EU je bil obravnavan predlog uredbe o vzpostavitvi večletnega načrta za male pelagične vrste v Jadranskem morju. Ob robu zasedanja se je minister na to temo sestal tudi s komisarjem EU, pristojnim za ribištvo, Karmenujem Vello.
Svet EU je razpravljal tudi o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2020, v ospredju pa je bila razprava o neenotni kakovosti živil, kjer je raziskava madžarske in slovaške pokazala, da je kakovost nekaterih izdelkov za nove članice slabša kot tista, ki jih izdelujejo podjetja za zahodni trg.
Svet EU je obravnaval tudi non-paper "Boljše delovanje verige preskrbe s hrano: nasloviti nepoštene trgovinske prakse in krepitev položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano". V zvezi s tem se je minister mag. Židan posebej sestal tudi s češkim ministrom in slovaško ministrico ter predsednikom Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja.

PODROBNEJE O VSEBINI ZASEDANJA SVETA EU ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO
- Predlog uredbe o določitvi načrta za ribolov majhnih pelagičnih vrst v Jadranu
Na zasedanju Sveta EU je Evropska komisija predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za male pelagične vrste v Jadranskem morju. Cilj predloga uredbe je oblikovanje načrta upravljanja za male pelagične staleže (predvsem sardela in sardon) in njihov ribolov v Jadranskem morju ter s tem naslovitev zaskrbljujočega stanja teh staležev. Eden izmed glavnih namenov je zagotoviti trajnostno izkoriščanje teh staležev v skladu z načelom največjega trajnostnega donosa in načelom ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva. Predlog naslavlja tudi izvajanje obveznosti iztovarjanja ulova teh staležev. 
Gre za pomemben dosje, ki neposredno zadeva slovensko ribištvo, in sicer edinega od treh segmentov slovenske ribiške flote, s katerim se je v letu 2016 aktivno izvajal ciljni ribolov na male pelagične vrste tj. plovila z ribolovnim orodjem zaporno plavarico. Gre za tradicionalno obliko ribolova na male pelagične vrste na slovenski obali, ki nima škodljivih učinkov na morsko okolje. Minister mag. Dejan Židan je v razpravi dejal, da je bistveni cilj Slovenije glede predloga uredbe ta, da segment flote ohranimo na slovenski obali in za prihodnje generacije. "Predlog uredbe bo za nas sprejemljiv zgolj, če bo upošteval potrebe in specifike slovenskega ribištva, vključno s potrebo, da se za naše ribištvo omogoči izjeme oziroma se ga zaščiti pred posledicami ukrepov, ki bi lahko pomenili končanje našega ribolova". Ob tem je še opozoril na dejstvo, da četudi slovenski ribiči takoj prenehajo z ribolovom sardele in sardona, to ne bo pripomoglo k doseganju največjega trajnostnega donosa za ta staleža, saj slovenski ulov predstavlja manj kot 0,1 % ulova teh staležev na ravni severnega Jadrana. "Ne glede na navedeno, pa se Slovenija zaveda potrebe po zagotovitvi trajnostnega upravljanja staležev sardele in sardona v severnem Jadranu, da tudi te staleže ohranimo za prihodnje generacije", je še dejal minister.
- Dvojna kakovost živil v EU
Na zasedanju je potekala tudi razprava o dvojni kakovosti živil v EU. Madžarska in slovaška delegacija sta izpostavili problematiko dvojne kakovosti prehranskih proizvodov pod eno blagovno znamko. Rezultati več testiranj potrjujejo prakso dajanja na trg proizvodov, ki se po svoji vsebini in kakovosti razlikujejo v posameznih državah članicah, a se tržijo pod isto blagovno znamko. Gre za prakso nekaterih multinacionalnih podjetij predvsem na področju pijač, sokov, kave, sladkarij, čokolade, otroške hrane ter tudi neživilskih proizvodov.
Minister mag. Dejan Židan je v razpravi obe državi podprl. "V kolikor ne bomo ukrepali skupno na EU ravni, bomo reagirali na ravni posameznih članic EU". Slovenija je po besedah ministra izrazila strinjanje z današnjim dogovorom. Pristojna komisarka EU za zaščito potrošnikov Vera Jourova, se bo 16. marca sestala z mrežo zvez za zaščito potrošnikov, kjer bo tema pogovorov tudi dvojna kakovost. V posameznih regijah EU bo izvedeno kartiranje opisanega problema. Do junija letos bo Komisija pripravila ukrepe, ki pa ne bodo zakonodajni. Komisarka je namreč mnenja, da obstoječa Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah že daje možnost za ukrepanje, pripravljena pa je tudi izboljšati izvajanje obstoječe zakonodaje. O dogajanjih bo poročala na zasedanjih Sveta ministrov za kmetijstvo (AGRIFISH).
- Boljše delovanje verige preskrbe s hrano
Na zasedanju sta Slovenija in Češka predstavili non-paper na temo "Boljše delovanje verige preskrbe s hrano: nasloviti nepoštene trgovinske prakse in krepitev položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano". Slovenija in Češka sta s skupno pobudo spodbudili druge države članice EU, da se aktivno vključijo v razpravo o skupnem zakonodajnem okvirju EU, ki bo definiral tako nepoštene prakse kot tudi boj proti njim. V dokumentu so po besedah ministra mag. Dejana Židana izpostavljena področja, ki bi jih bilo potrebno nasloviti na ravni EU, da bi vzpostavili boljše delovanje verige preskrbe s hrano. "Med drugim bi bilo potrebno oblikovati enotno definicijo nepoštenih trgovinskih praks ter pripadajoči seznam nepoštenih trgovinskih praks". Na ravni EU bi bilo po besedah ministra potrebno vzpostaviti tudi ukrepe za izboljšanje položaja kmeta v verigi preskrbe s hrano, vezano na odmik od pravil konkurenčnosti. Potrebno bi bilo tudi okrepiti vloge nacionalnih institucij ter krepiti poštene pogodbene odnose. Slovenija kot edino možnost za dosego tega vidi v obliki skupnega zakonodajnega okvira EU. Po mnenju mag. Židana je sprejem skupnega EU okvira potreben zlasti zato, da se zagotovi delovanje skupnega trga, enotna načela in pristope.
- Skupna kmetijska politika po letu 2020
Na današnjem zasedanju kmetijskih ministrov EU je malteško predsedstvo za strukturirano razpravo pripravilo vprašalnik, s katerim so želeli od držav članic EU pridobiti usmeritve o tem, kako naj predsedstvo nadalje naslovi prioritete SKP. Ob tem so želeli slišati tudi mnenje glede prenosa med prvim in drugim stebrom SKP, predvsem z vidika doseganja prioritet.
Slovenija pozdravlja razpravo o prihodnosti kmetijstva v EU in njenih državah članicah. Po besedah ministra mag. Dejana Židana se kmetijstvo v EU sooča z velikimi izzivi in spremembami družbeno gospodarskega in socialnega okolja. "Od kmetijstva se pričakuje, da bo zagotovilo dovolj hrane za Evropo in naraščajoče svetovno prebivalstvo, pridelovalo zdravo in kakovostno hrano, na trajnostni način in z minimalnimi negativnimi učinki na okolje, se prilagodilo na podnebne spremembe in obenem prispevalo k znižanju izpustov, hkrati bilo tržno naravnano in konkurenčno ter ne nazadnje tudi z ustvarjanjem delovnih mest prispevalo k gospodarskemu in teritorialnemu razvoju". Kmetijstvo ima po besedah ministra pomembno vlogo tudi v odnosu do novih in spremenjenih pričakovanj potrošnikov. Zato je po njegovem mnenju Skupna kmetijska politika, kot ena izmed temeljnih politik, skozi svojo zgodovino vedno poskušala naslavljati izzive svojega časa. "Zavedati se je treba, da kmetijska politika ne bo mogla dosegati zastavljenih ciljev, brez ustreznega osredotočenja na kmetije, ki pridelujejo hrano in hkrati zagotavljajo tudi vse ostale družbeno želene javne dobrine". Ob tem je minister še dodal, da če želimo v EU doseči, da bo kmetijstvo zagotavljalo vse, kar od njega pričakujemo, je potrebno tudi v bodoče ohraniti močno Skupno kmetijsko politiko. "Ta bi morala biti osredotočena na osnovno kmetijsko proizvodnjo, zagotavljati skupen okvir ukrepov in biti hkrati dovolj prožna, da bo mogoče nasloviti izredno raznolikost naravnih pogojev, struktur in tradicij kmetijstva v Evropi".
- Platforma EU za dobrobit živali
Ministri so se danes seznanili tudi s poročilom Evropske komisije o stanju v zvezi z ustanavljanjem platforme za dobrobit živali. Namen platforme je izboljšati komunikacijo in sodelovanje med pristojnimi organi in deležniki. 24. Januarja letos je bila uradno ustanovljena EU Platforma za dobrobit živali in trenutno poteka razpis za člane Platforme. Gre za skupino strokovnjakov v okviru Komisije, ki pričakuje pozitiven pristop in konstruktivno delo. Prvi sestanek platforme bo 6. junija letos.
- Vozličasti dermatitis in preventivni ukrepi v Hrvaški
Ministri so se danes seznanili z informacijo Hrvaške glede težav, s katerimi se srečujejo pri cepljenju proti vozličastem dermatitisu. Cepljenje celotne črede govedi v lanskem letu je proizvajalcem povzročilo precejšnjo škodo zaradi komplikacij po cepljenju in zmanjšane mlečnosti. Komisijo pozivajo, naj omogoči pomoč pri nabavi cepiva, povračilo škod v primeru stranskih učinkov cepljenja in spremeni uredbo o ukrepih zoper bolezen vozličastega dermatitisa tako, da ne bo po nepotrebnem omejevala premikov živih živali in trgovanja z njimi. Minister mag. Dejan Židan je podprl pobudo Hrvaške delegacije, saj gre za bolezen, ki posredno ogroža tudi Slovenijo.