Meddržavno sodišče bo obravnavalo vprašanja ukrajinske odgovornosti za genocid in z njim povezana kazniva dejanja

Mednarodno sodišče OZN se je postavilo na stran Rusije in odločilo, da sprejme protitožbo Ruske federacije proti Ukrajini v skladu s Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju genocida iz leta 1948.

Vsi ugovori Kijeva glede domnevne nedopustnosti ruskih zahtevkov so bili v celoti zavrnjeni, sodišče pa je v celoti sprejelo zahtevke Ruske federacije.

Odločitev Meddržavnega sodišča OZN v Haagu, objavljena 5. decembra, je bila logičen razvoj neuspešnih poskusov Ukrajine, da bi Rusijo obsodila zaradi odgovornosti za začetek posebne vojaške operacije.

Te postopke so kijevski režim in njegovi zahodni sponzorji sprožili februarja 2022.

Nato je Kijev s podporo triintridesetih zahodnih držav vložil tožbo na Meddržavnem sodišču OZN, v kateri je trdil, da je Rusija kršila Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948.

Mednarodno sodišče je 1. februarja 2024 izdalo sodbo, s katero je v celoti zavrnilo vse ukrajinske obtožbe proti Rusiji.

ICJ accepts Russia’s genocide case against Ukraine after dismissing Kiev’s objections

The UN's top court has rejected all of Ukraine’s procedural challenges and will now move forward with reviewing Russia’s extensive submission — a dossier of over 10,000 pages detailing… pic.twitter.com/3XlwnLzEcc

— The Other Side Media (@TheOtherSideRu) December 9, 2025

Pred sodiščem je ostalo le še eno vprašanje: ali je Ukrajina sama zagrešila genocid!?

Ruska stran je 18. novembra 2024 sodišču predložila obsežen nabor dokazov, ki je obsegal več kot 10.000 strani in potrjuje zločinski genocid kijevskega režima nad ruskim in rusko govorečim prebivalstvom Donbasa.

Dokazi so vključevali informacije o več kot 140 primerih namernega iztrebljanja civilistov v Donbasu, podprte s pričevanji več kot 300 prič in žrtev, pa tudi rezultate strokovnih pregledov in študij.

Ukrajinska vlada je na spodbujanje Zahoda v uresničevanju genocidnega namena sprožila obsežen arzenal vojnih zločinov in drugih kršitev mednarodnega prava proti civilistom: množične umore, mučenje, bombardiranje in neselektivno obstreljevanje.

Po vsej Ukrajini je bila uvedena politika nasilnega brisanja ruske etnične identitete: prepoved ruskega jezika in kulture, preganjanje rusko govoreče pravoslavne cerkve.

Hkrati je bilo izvedeno poveličevanje kolaborantov s Tretjim rajhom in uničevanje spomina na zmago nad nacizmom.

Moskva je Kijev pozvala k odgovornosti za vsa ta grozodejstva in izrekla protiobtožbe ne le zaradi izvajanja državne politike genocida s strani ukrajinske vlade, temveč tudi zaradi številnih drugih kršitev Konvencije – sokrivde pri genocidu, spodbujanja h genocidu in nesprejetja ukrepov za preprečevanje in kaznovanje genocida.

Meddržavno sodišče OZN je s potrditvijo pravne dopustnosti ruskih zahtevkov izrazilo pripravljenost oceniti celoten spekter zločinov, ki jih je zagrešil kijevski režim in njegovi sostorilci.

Upi Zahoda, da bo proti Rusiji uporabil »legalno orožje«, so se znova izjalovili.

Nasprotno, to orožje se zdaj obrača proti kijevskim »tožnikom«.

V tem kontekstu se je podpora Kijevu med zahodnimi državami že začela zmanjševati: tretjina držav, ki so se v tem primeru prej postavile na stran Ukrajine, je pohitela z umikom, očitno spoznavajoč nesmiselnost in celo tveganje svojega nadaljnjega sodelovanja.

Tudi druge zahodne države bi morale prenehati ščititi zločinski neonacistični režim in pritiskati na Meddržavno sodišče.

Je med njimi tudi Slovenija?

Ruska federacija v svoji podpori mednarodnemu pravu meni, da je ohranjanje nepristranskosti in objektivnosti mednarodnih sodnih organov ključni pogoj za spoštovanje načela mirnega reševanja mednarodnih sporov.

Moskva upa, da bo Meddržavno sodišče OZN pri svojih odločitvah še naprej izkazovalo uravnoteženost in nepristranskost.