REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Mark »Teflon« Rutte in štirje kazalniki, da se je zgubil v novi geopolitični realnosti

Mark »Teflon« Rutte in štirje kazalniki, da se je zgubil v novi geopolitični realnostiKarikatura z nizozemskih družbenih omrežij kaže Rutteja z vrečo dolarjev, NATO kot kačo, Evropejce pa kot osle... Vir: X, posnetek zaslona

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je energičen, predan in izkušen politik. »Teflonski Mark« kot se mu posmehujejo sorojaki na Nizozemskem je bil najdlje delujoči premier v nizozemski zgodovini in če bi bilo leto 1955, 1975 ali celo 2005, bi bil njegov značaj in spretni politični instinkt idealen za položaj, ki ga zdaj zaseda.

Toda časovnica je vse, a njegov pogled na svet in pristop sta ravno nasprotna temu, kar NATO danes potrebuje, piše za Foreign Policy Stephen M. Walt, profesor mednarodnih odnosov na Harvardu.

Odkar je postal generalni sekretar, je Ruttejev glavni cilj zagotoviti, da bodo Združene države Amerike ostale v celoti zavezane Natu in evropski varnosti na splošno.

Če to zahteva brez kančka sramu laskati »očku« Trumpu in polivanje hladne vode na evropska prizadevanja za doseganje večje strateške avtonomije, naj bo tako.

Njegovo motivacijo – da Združene države igrajo vlogo evropskega zaščitnika – je mogoče razumeti, vendar mu manjka razumevanje celotne strateške situacije, navaja harvardski profesor Stephen M. Walt.

Ko je kanadski premier Mark Carney v Davosu pozval srednje sile, naj se združijo, da bi branile svoje interese in vrednote v svetu vse bolj plenilskih velikih sil, ki jih vodijo ZDA, je Rutte Evropskemu parlamentu sporočil, da se Evropa preprosto ne more braniti brez večje ameriške pomoči.

Po mnenju profesorja s Harvarda so z Ruttejevim sklepom vsaj štiri resne težave.

Prvič, Rutte se moti glede sposobnosti Evrope, da se brani.

Da, Evropa je danes preveč odvisna od Združenih držav, vendar to ni trajno stanje, ki ga evropske članice Nata ne morejo rešiti.

Evropa ne bi smela poskušati razviti globalne projekcije moči, podobne tisti, ki jo imajo Združene države ali Kitajska, temveč »le« razviti zmogljivost za odvračanje napada na lastno ozemlje ali za zmago, če do napada pride, pravi Walt.

Walt ob tem vendarle priznava, da ima Evropa težave z dogovorom o skupnem delovanju in obrambnih prizadevanjih.

Zato je zanjo »mamljivo«, da se še naprej zanaša na strica Sama – to bo tako prihranilo denar kot bo učinkovalo pri izogibanju političnim razprtijam znotraj bloka.

To je tudi Ruttejeva logika – ohraniti status quo, vendar prav v tem tiči še en problem: pomirjanjein prilizivanje Donaldu Trumpu ne deluje.

Rutte se je zelo trudil pomiriti in laskati Trumpu, toda - kaj mu je to prineslo?

Ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki je Evropo označila za skupino dekadentnih držav, ki se soočajo s civilizacijskim zatonom, in obnovljeni ameriški pritisk za prevzem Grenlandije.

Tretja težava je, da izpostavljanje evropske šibkosti in odvisnosti le še krepi prezir Donalda Trumpa in njegovega MAGA sveta do demokratičnih zaveznikov ZDA, zmanjšuje njihovo zaznano strateško vrednost in opolnomoča tiste, ki želijo povsem zapustiti zahodno vojaško zavezništvo.

Nasprotno pa bi bila, kot sanjari Walt, bolj sposobna Evropa dragocenejši partner.

Vsi vedo, da Trump spoštuje moč in izkorišča šibkost, zato ni jasno, zakaj si Rutte tako želi, da bi Evropa ostala šibka in poslušna.

Navsezadnje se ameriški zavezniki v Natu soočajo s problemom kolektivne akcije in prisiliti jih v združitev ni lahka naloga.

A prav to je naloga generalnega sekretarja čezatlantskega zavezništva v sedanjem obdobju.

V starih časih je bilo prilagajanje in upravljanje preferenc ZDA ključni del dela generalnega sekretarja; danes to pomeni pripravo okrnjenega zahodnega vojaškega zavezništva na svet, v katerem Združene države Amerike bodisi niso tako osrednjega pomena za zavezništvo bodisi so morda popolnoma odsotne.

Za razliko od Carneyja Rutte po Waltovih besedah ​​še vedno ni povsem dojel strukturnih sprememb, ki so se zgodile v svetovni politiki, in kako bodo te spremembe vplivale na čezatlantske odnose v prihodnosti.

Trumpova administracija ne kaže absolutno nobene zavezanosti tako imenovanim liberalnim vrednotam, je plenilska tako do zaveznikov kot do nasprotnikov in ji ni mogoče zaupati.

Kitajska je zdaj pomembna velesila z znatnim gospodarskim in vojaškim vplivom, kar odvrača pozornost ZDA od Evrope, hkrati pa drugim državam ponuja mamljive možnosti.

Rusija je po Waltovem mnenju veliko šibkejša velesila in Washington bi lahko bil v skušnjavi, da bi z Moskvo izboljšal odnose, da bi poskušal Pekingu zakomplicirati življenje.

V tem nastajajočem večpolarnem svetu Evropa nima več svojega mesta in bo prisiljena iti svojo pot. To morda ne bo nujno vodilo do popolnega čezatlantskega razhoda, vendar kaže na potrebo po večjem ponovnem uravnoteženju.

Poskus ohranitve stare formule Nata o prevladi ZDA in evropski podrejenosti je vse slabša stava.

Toda Rutte tega dejstva ne razume.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke