Mandatno-volilna komisija še brez odločitve o predlogu za razrešitev senata KPK

Člani mandatno-volilne komisije danes še niso končali razprave o predlogu poslanke NP Alenke Bratušek, s katerim bi predsedniku republike predlagali razrešitev senata KPK. Tako iz opozicijskih kot koalicijskih vrst je bilo slišati različna stališča o delu KPK, predstavnika KPK pa sta poslance opominjala na zakonsko neutemeljenost takšnega predloga.

Predsednica Zavezništva Bratuškova iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je že aprila lani predlagala razrešitev senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Razpravo o tem so na mandatno-volilni komisiji ponovno odprli junija ob obravnavi poročila KPK za lani. Danes so jo nadaljevali, pri čemer je beseda po odstopni izjavi Alme Sedlar večinoma tekla o dveh preostalih članih senata - predsedniku KPK Borisu Štefanecu in njegovemu namestniku Igorju Lambergerju.

Začetek seje so zaznamovali več kot enourni postopkovni zapleti, saj je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko vztrajal pri zagotovitvi prisotnosti ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča kot nekdanjega predsednika KPK, danes pa šefa resorja, ki je odgovoren za pravni okvir delovanja KPK. Večina je nazadnje izglasovala nadaljevanje seje, saj je bil minister na sejo vabljen, a se je opravičil za odsotnost.

Predlagateljica sklepa Bratuškova je v obrazložitvi ocenila, da je KPK pravzaprav "komisija za pospeševanje korupcije". Meni namreč, da je KPK v več primerih kršila zakone in ustavo, med drugim v primeru obravnave kandidature Bratuškove za evropsko komisarko in v primeru razkritja podatkov o prejemkih nekdanje ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar.

Predsednik KPK Štefanec je v odgovoru kot nedostojno označil izjavo o komisiji za pospeševanje korupcije. Navedel je nekatere statistične podatke o delu KPK, ki da kažejo na visoko učinkovitost njenega dela. Konkretno o primeru Setnikar Cankarjeve pa je povedal, da nikoli niso trdili, da je nekdanja ministrica kar koli zaslužila nezakonito, pred objavo prejemkov pa so o tem povprašali informacijsko pooblaščenko.

Ponovno je zavrnil, da bi onemogočal delo namestnice Sedlarjeve, ki da je kljub odstopni izjavi celo sodelovala na sredini seji senata KPK. Se je pa kljub temu vprašal, kako naj zaupa namestnici, ki mu po le nekaj mesecih skupnega dela iz Pariza pošlje pismo z zahtevo po njegovem odstopu.

Namestnik Igor Lamberger je dodal, da se s Štefanecom kot predsednikom komisije da delati. Glede predlaganega sklepa pa je opozoril na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da razrešitev ne sme potekati brez dokazov o konkretnih, jasnih kršitvah ustave in zakonov ter da medijskih navedb ni mogoče uporabiti kot razlog za razrešitev. Kot je poudaril, bi v primeru takšnih kršitev odstopno izjavo podal sam. Tako pa v njegovo breme govori le mnenje Sedlarjeve o tem, da se ne razumejo med seboj.

V razpravi je Franc Breznik (SDS) dejal, da razloga za razrešitev senata ne vidi, razen tega, da je KPK nastavila ogledalo politiki, v tem primeru vladi. Med drugim je ocenil, da pristojni niso naredili še ničesar zoper sistemsko korupcijo v zdravstvu. Da manjka konkretnih dokazov za razrešitev KPK, je ocenil tudi Zvonko Lah (NSi).

Jasna Murgel (SMC) je izpostavila, da obstaja dvom v nepristranskost predloga Bratuškove, že zaradi tega pa namerava glasovati proti predlogu. Nesoglasja v senatu komisije po njeni oceni niso zadosten razlog za razrešitev. DZ bi moral imeti zelo tehtne argumente za razrešitev komisije, ki v nekem delu tudi nadzoruje poslanke in poslance, je dejala.

Vodja poslanske skupine Levica Luka Mesec je pritrdil, da Bratuškova morda res ni najprimernejša oseba za takšen predlog, kljub temu pa se nagiba k podpori njenemu predlogu. Pogrešal je zlasti razpravo o ključnemu vprašanju, namreč o tem, ali je KPK v trenutni sestavi mogoče zaupati, in tu je njegov odgovor odklonilen. Tudi poslanec SMC Jani Möderndorfer je bil do dela aktualnega senata KPK kritičen in je napovedal podporo sklepu.

Predsednik mandatno-volilne komisije Mitja Horvat je sejo zaradi zasedanja drugih delovnih teles po slabih petih urah razprave prekinil.

Že na nekajminutni jutranji seji so člani mandatno-volilne komisije sicer tudi predlagali izvolitev Katje Počkaj Brentin na mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kopru. Obenem so pozvali poslanske skupine, naj do 27. septembra posredujejo predloge za eno članico oz. člana statističnega sveta.