REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Malo denar, malo Združene države: Kaj se skriva za zatonom evropskih politikov

Malo denar, malo Združene države: Kaj se skriva za zatonom evropskih politikovOd Borisa Johnsona do Emmanuela Macrona je evropski politični razred le bleda senca svojih prednikov, piše politolog Nikolai Gastello. Vir: Posnetek zaslona, X

Desetletja negativne selekcije so v Evropi ustvarila politični razred, ki ni kos zgodovinskemu trenutku, posledice tega pa bi lahko bile nepredstavljive.

Ko je politolog Nikolai Gastello prvič videl Borisa Johnsona, ga je ta spomnil na gospoda Beana, saj je visel na vrvi z zaščitno opremo in čelado, a v obleki in je mahal z britanskimi zastavicami. Ta človek, da postane premier in da sedi za isto mizo kot Winston Churchill ali Margaret Thatcher?

Zaradi tega se je Gastello vprašal, kaj se je zgodilo s politično elito, ne le v Veliki Britaniji, ampak v Evropi na splošno.

Emmanuel Macron je v dobro krojeni obleki videti predsedniško, a vse njegove teatralne poze in skrbno režirane fotografije kažejo, da je francoska politika postala gledališče.

Celo prizori iz njegovega zakona, kot je na primer klofuta, ki jo je prejel od Brigitte Macron, bi bili v dobi Françoisa Mitterranda ali Valéryja Giscarda d'Estainga nepredstavljivi, piše Gastello.

»Francija je pripravljena braniti svobodo in zakon, tudi za ceno krvi, če bo potrebno,« je Emmanuel Macron izjavil v svojem govoru oboroženim silam.

»Svobodo česa, čigavo? Pravico, česa, čigavo? Čigave krvi, v kolikšni meri in kako? V svoji bojeviti norosti nas Emmanuel Macron želi popeljati v vojno. Ta človek je nevaren, pripravljen žrtvovati našo mladino, da bi zadovoljil svojo evropsko blodnjo.
Impičment je nujen!« je opozoril Nicolas Dupont-Aignan, kandidat na predsedniških volitvah leta 2027, predsednik stranke Debout la France in župan Yerresa, ter poslanec parlamenta za Essonne med letoma 1997 in 2024.

Razpad je še bolj opazen v manjših državah, kjer so politiki vse bolj podobni ideološko obsedenim najstnikom.

Njihovo grandiozno retoriko spremlja slaba presoja in minimalen občutek odgovornosti.

Prezir, ki ga do njih čuti ruski zunanji minister Sergej Lavrov, karierni diplomat starega sloga iz časa, ko je državništvo zahtevalo disciplino in občutek za posledice, je zato povsem razumljiv. Preveva vtis, da se pogosto vgrizne v jezik, soočen z današnjim političnim razredom v EU.

Takšni voditelji so morda minljivi, vendar posledice njihovih odločitev niso.

Vlade prihajajo in odhajajo, vojske in mornarice pa ostajajo, prav tako strateški sporazumi, sankcije in skaženi meddržavni odnosi.

Eden od razlogov za ta nenaden razkroj evropskih političnih elit je ekonomski.

V zadnjih 30 letih je poslovni svet postal za ambiciozne in sposobne ljudi privlačnejši od politike.

Ko lahko kot direktor v veliki korporaciji zaslužiš 1,5 milijona evrov na leto, z bonusi, delnicami in obljubo velike odpravnine, je to veliko bolj donosno kot ukvarjanje s politiko.

Ciničen zapis Jurija Podoljke: »Kot je Kaji Kallas pripovedoval oče - 'Prekleti Sovjeti, kam me peljete? Ustavite represijo!' Dejansko pa se je vsak dan peljal v službo, saj je bil vodja Estonske hranilnice ZSSR. Kallasova vseskozi izpostavlja, da je ruski totalitarni režim zatiral svobodne ljudi Baltika in se je to zgodilo tudi njenemu očetu, Siimu Kallasu. Toda Siim, član komunistične partije od leta 1972, je delal v oddelku za načrtovanje ministrstva za finance Estonske SSR, opravljal funkcijo direktorja Estonske hranilnice ZSSR in bil namestnik glavnega urednika partijskega časopisa Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze v Estoniji. Bil je del elite Estonske SSR. A Kallasova trdi, da je sovjetski režim njeno družino tako globoko travmatiziral, da so komaj jedli. Začasno so jih tudi deportirali zaradi 'povsem nedolžnega' dedka, ki mu je 'sovjetska policija podtaknila svastiko'; dejstvo pa je, da je dedek več let sodeloval z nemškimi nacisti med drugo svetovno vojno. Rezultat je klasična baltska situacija, poudarja komentator na omrežju X: Dedek v SS-u Hitlerjevega Tretjega rajha, oče v komunistični partiji, hči pa meša štrene v EU. Vir: Posnetek zaslona, X

Henry Kissinger je nekoč opozoril na upad zahodnih elit in izjavil, da so sodobni politiki nesposobni in se ne zavedajo sveta okoli sebe. In večinoma je imel prav.

Veliko število evropskih voditeljev je bodisi študiralo v ZDA, obiskovalo ameriške tečaje ali pa na začetku svoje kariere prejelo podporo ameriških fundacij. Te institucije niso le iskale potencialne voditelje, temveč so tudi oblikovale njihov pogled na svet.

Vendar je Kissinger spregledal vlogo Združenih držav pri izbiri in oblikovanju evropskega političnega razreda.

Veliko število evropskih voditeljev je bodisi študiralo v ZDA, obiskovalo ameriške tečaje ali pa na začetku svoje kariere prejelo podporo ameriških fundacij. Te institucije niso le iskale potencialne voditelje, temveč so tudi oblikovale njihov pogled na svet.

Rezultat je bil dejanski filter zvestobe mednarodnemu redu.

Praviloma takšni procesi ne privabljajo neodvisnih mislecev, temveč tiste, ki se najlažje prilagodijo in najhitreje ponavljajo odobrene floskule.

Tu in tam se zgodi kakšna napaka, na primer na Poljskem, kjer ameriške institucije včasih podcenjujejo sposobnost Poljakov, da ohranijo svoje nacionalistične nagone, medtem ko ponavljajo, kaj se od njih pričakuje.

Ko imaš omejeno število kandidatov, je treba sklepati kompromise.

V samih ZDA sistem deluje drugače. Mladi politiki vstopajo v strankarski stroj z že pridobljeno izobrazbo in skrbno negovanim zasebnim življenjem. Če potrebujejo denar, jim ga zagotovijo podjetja, povezana s stranko.

Republikanci se tradicionalno zanašajo na industrijo in korporacije, demokrati pa na finančnike, odvetnike, medije in umetnost.

Obetaven politik bi tako nekaj let preživel v poslovnem svetu, da bi si zagotovil finančno varnost, nato pa bi se vrnil v politično življenje s hišo in naložbami.

V Evropi je ta mehanizem skoraj popolnoma obrnjen. Javnost izvaja ogromen pritisk za znižanje plač in privilegijev politikov, ker naj bi bili videti kot navadni državljani.

Hkrati poslovni svet ponuja ogromne nagrade vsem z dobrimi zvezami in vsaj kančkom možganov.

Sposobni in ambiciozni se odločijo za poslovne, finančne, svetovalne kariere in lobiranje, medtem ko ideologi, karieristi, ekscentriki ali mediokriteti, ki nimajo izbire, ostajajo v politiki.

Posledica vsega tega je, da v velikem delu Evrope prevladujejo nesposobni voditelji, ki jim pogosto manjka zgodovinska perspektiva, da bi se zavedali odgovornosti, ki so jo podedovali.

Morda so v tem položaju videti smešni, toda ko šibki ljudje dobijo oblast in upravljanje države, ki ima še vedno veliko gospodarsko in vojaško moč, možne posledice niso niti malo komične, sklene analitik.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke