Lovci in kmetje na nasprotnih bregovih glede odstrela jelenjadi

Predviden povečan obseg jelenjadi, predvsem na Kočevskem, postavlja lovce in kmete na nasprotne bregove. Prvi menijo, da to vodi v zlom populacije jelenjadi, slednji pa, da je to nujen korak k izboljšanju razmer, saj da jelenjad povzroča vse več škode tako v gozdovih kot v kmetijstvu.

V teku so razgrnitve letošnjih letnih načrtov lovsko upravljalskih območij za leto 2017. Za pripravo osnutkov predlogov letnih načrtov lovsko upravljalskih območij je zadolžen Zavod za gozdove Slovenije, predloge pa določijo območni sveti zavoda, v katerih zavod zastopa eden od devetih članov. Predlog posredujejo na resorno ministrstvo in minister na podlagi predloga ter prispelih mnenj določi letni načrt odstrela divjadi.

Letos je direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem na podlagi obširne analize s strani strokovnega sveta zavoda dal nekatere usmeritve območnim načrtovalcem z namenom poenotenja pristopa k aktualnim problemom v gozdovih. Rezultat je letošnji predlog letnega načrta, ki po različnih območjih predlaga med tremi in 25 odstotki višji načrt odstrela v primerjavi z letom 2016.

Lovci menijo, da povečanje odstrela pomeni hiter in globok poseg, po katerem se jelenjad ne bi opomogla še vrsto let. Sklepajo, da se bo s povečanji odstrela nadaljevali tudi prihodnja leta in opozarjajo na zlom populacije jelenjadi.

Opozarjajo, da je jelenjad pomembna plenska baza, katere znižanje bodo prav tako občutile velike zveri in se bodo prisiljene preusmeriti na druge vire hrane. "Brez dvoma so jim najlažje dosegljive prav domače živali," so opozorili in napovedali pogrom, katerega žrtve bodo velike zveri.

Gozd je kompleksen ekosistem, sestavljen iz več deset tisoč rastlinskih in živalskih vrst in pogrom nad jelenjadjo v imenu zaščite nekaj drevesnih vrst je strokovno nevzdržen in nedopusten, še opozarjajo lovci.

Zavod za gozdove Slovenije pa je pri analizah ugotovil, da bi nadaljnje neukrepanje pri parklarjih pomenilo za dobro tretjino slovenskih gozdov v naslednjih 50 letih razvojno spremembo iz mešanih gozdov v monokulturo bukve, ob tem da se zaradi podnebnih sprememb veča ogroženost te drevesne vrste zaradi bukovih škodljivcev.

Obenem so na svoji spletni strani pojasnili, da volkovi letno uplenijo približno dva odstotka populacij jelenjadi na območjih, na katerih živijo. Predlagane številke odvzema posegajo večinoma samo v letni prirastek jelenjadi, v zdravo jedro populacij jelenjadi pa praktično nič. Volk bi morda bil lahko ogrožen, če bi odstrelili 75 odstotkov populacije divjadi, od česar pa smo zares zelo daleč, še opozarjajo v zavodu.

V zadnjih petih letih je bil načrt odstrela jelenjadi na ravni Slovenije dvignjen za 45 odstotkov, populacija volkov v Sloveniji pa se je v tem času okrepila. "Nekateri neutemeljeno svarijo pred povečanjem odstrela jelenjadi, ker naj bi se potem posledično medvedi praktično preselili v mesta. Po podatkih raziskav medvedje pri nas pojedo 90 - 95 odstotkov hrane, ki je rastlinskega izvora, pri mesni hrani pa tudi niso vezani izključno na jelenjad," še poudarjajo v zavodu.

Kmetijsko gozdarska zbornica podpira predviden povečan odstrel jelenjadi in to ocenjujejo kot nujen korak k izboljšanju razmer. Jelenjad ne dela škode samo v gozdovih, marveč je velik problem tudi na kmetijskih površinah, pa tudi v urbanem okolju. Kmetje so priča veliki popašenosti travinja, jelenjad zahaja v silose. Prebivalci naselij pa se soočajo s škodami po divjadi tako rekoč pred pragom svojih hiš, na vrtovih, sadovnjakih, nemalokrat jelenjad zahaja tudi na pokopališča, še pravijo v zbornici.

Z razlogi za večji odstrel jelenjadi se bodo danes seznanili tudi člani odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.