Ljubljanska Opera ob stoletnici delovanja slavnostno v novo sezono

SNG Opera in balet Ljubljana bo danes slavnostno vstopila v novo sezono ob stoletnici delovanja. Potem ko je aprila počastila stoletnico profesionalnega baletnega ansambla, bo nocojšnji večer posvečen enakemu jubileju orkestra. Spored bo povezal slovansko, italijansko, francosko in nemško glasbo ter štiri dirigente, ki delujejo v hiši.

Občinstvo bo koncert popeljal od odlomkov iz Smetanove Prodane neveste, ki je bila pred sto leti prva operna predstava takrat prenovljenega Narodnega gledališča v Ljubljani, prek medigre iz opere Ksenija domačega skladatelja Viktorja Parme do odlomkov iz italijanske, nemške, francoske in slovanske operne tradicije. Za dirigentskim pultom se bodo izmenjevali Jaroslav Kyzlink, Aleksandar Spasić, Igor Švara in Loris Voltolini.

Kot je v nedavnem intervjuju povedal častni dirigent Švara, bo, glede na to, da je stoletnica orkestra, v ospredju orkester. Tudi zato so izbrali samo eno pevsko točko, v kateri bo gostja sopranistka Rebeka Lokar. Na ta način se bo ljubljanski operni orkester, ki sezono preživi v orkestrski jami, predstavil na odru, pred občinstvo, preden se bo vrnil nazaj na svoje delovno mesto.

V poslopju današnje Opere, ki je bilo zgrajeno leta 1892, sta na prelomu iz 19. v 20. stoletje delovali dve gledališči: nemško, ki se je leta 1911 preselilo v stavbo današnje SNG Drama Ljubljana, in slovensko Deželno gledališče z dramskim in opernim ansamblom. V slednjem so bili angažirani stalni dirigenti, solisti in zbor. Do leta 1908 so operne predstave spremljali kranjski godbeniki, po tem letu pa novoustanovljeni orkester, poimenovan Slovenska filharmonija.

Po letu 1912 je, kot piše v koncertnem listu, sledila kriza kot posledica političnih preigravanj, največjo škodo pa je utrpelo slovensko Deželno gledališče, ki je prešlo pod intendanco zagrebškega gledališča. Ljubljano so zapuščali najboljši pevci in dirigenti, posledično so razpustili Slovensko filharmonijo. V času prve svetovne vojne gledališče ni delovalo, proti koncu vojne pa se je takratno Dramatično društvo začelo pripravljati na ponovno uprizarjanje dramskih in opernih predstav.

Slovenski oder je ponovno začel delovati v sezoni 1918/19, poleg dramskega in opernega pa je dobil še baletno gledališče. Največje zasluge za obnovo slovenskega gledališča je imel Fran Govekar. Dramsko gledališče se je sicer kmalu zatem, v začetku leta 1919, preselilo na svoj samostojni oder v stavbo današnje Drame.

Poklicni operni orkester je izvajal predvsem francoske in italijanske opere, poudarek pa je bil tudi na slovanskih in slovenskih opernih delih. Z ustanovitvijo profesionalnega baletnega ansambla istega leta pa je spremljal še baletne uprizoritve tako klasičnih kot tudi novejših baletnih del. Od takrat do danes so se v ljubljanski Operi zvrstili mnogi operni solisti, baletni plesalci in orkestrski glasbeniki, več ravnateljev in umetniških vodij.