REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Konec evropske »dividende miru«

Konec evropske »dividende miru«Poraba za obrambo v višini 3,5 odstotka BDP bi EU od konca hladne vojne stala 390 milijard dolarjev na leto. Vir: Posnetek zaslona, X

Evropske države so v zadnjih desetletjih skupno privarčevale na stotine milijard evrov letno – povojno »dividendo miru« –, ko so lahko zmanjšale izdatke za obrambo in sredstva usmerile v druge prednostne naloge.

Zdaj pa se soočajo z brutalnim obračunom, saj so se lotile ​​ponovne militarizacije, potem ko je Donald Trump zagrozil z zmanjšanjem podpore ZDA stari celini.

Medtem ko Evropska unija danes namenja slaba dva odstotka svojega BDP-ja za obrambo, evropski voditelji odkrito razpravljajo o dvigu izdatkov na kar 3,5 odstotka BDP-ja ali celo več v naslednjem desetletju, kar je raven, ki je v celinski Evropi ni bilo od poznih šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Poraba na tej ravni med letoma 1995 in 2023 bi po izračunih Financial Timesa (FT) zahtevala, da bi države članice EU za obrambo porabile dodatnih 387 milijard dolarjev na leto.

Kje zdaj najti ta denar?

Evropa je leta uživala nizko vojaško porabo zahvaljujoč podaljšanemu obdobju ameriške zaščite, ki ji je omogočila, da je zgradila enega najbolj radodarnih sistemov socialne varnosti za starajoče se prebivalstvo, piše FT.

Po podatkih Eurostata se je po vsej EU socialna zaščita kot delež skupne državne porabe povečala s 36,6 odstotka leta 1995 na 41,4 odstotka pred pandemijo.

Da bi občutno obrnili dolgoročni trend vojaške porabe, ki se je v večini večjih evropskih gospodarstev med letoma 1963 in 2023 kot delež BDP-ja prepolovila, je potrebno zmanjšanje obstoječe porabe ali večje zadolževanje, ki si ga številne prestolnice EU težko privoščijo.

Po vsej Evropi so se poskusi zmanjšanja socialnih prispevkov izkazali za boleče in težke (primer Francije, v tvitu spodaj).

Vendar se zdaj o tem resno razmišlja.

Klaus Vistesen, ekonomist pri svetovalnem podjetju Pantheon, pravi, da je vrzel priložnosti velika in da je »napredek še vedno počasen.«

»Pred nami je dolga, burna in panična tranzicija,« je opozoril.

Različne so tudi ocene potrebnega povečanja obrambnih izdatkov, od 160 milijard evrov na leto v naslednjih petih letih, kot ocenjuje Goldman Sachs, do razpona od 230 milijard evrov do 460 milijard evrov na leto po »Pantheonu«.

Medtem ko lahko višje zadolževanje pokrije nekaj začetnih izdatkov držav, ki imajo fiskalni prostor za zadolževanje, bodo stroške ponovne oborožitve na koncu nosili davkoplačevalci in upravičenci do mrež socialne varnosti na celini.

Programi pomoči tujini bodo verjetno med takojšnjimi žrtvami - Združeno kraljestvo je že napovedalo ostre reze -, medtem ko se bližajo težke odločitve o proračunih za socialno varstvo.

Vistesen pravi, da bodo morda potreben tudi ekvivalent »vojnih« davkov.

Zmanjšanje državne porabe za pokojnine in zdravstveno varstvo bo še posebej zahtevno, saj je evropsko prebivalstvo najstarejše med vsemi celinami, kar pomeni, da se bo socialna poraba povečala in dohodki zmanjšali, kako se bo delovno sposobno prebivalstvo zmanjševalo.

»Vlade se bodo morale bodisi več zadolževati, kar tvega vznemirjenje vlagateljev v obveznice, ali izvesti kompenzacijske reze v proračunu, kar tvega vznemirjenje volivcev,« je opozoril Jack Allen-Reynolds, ekonomist pri Capital Economics.

Vse to pa seveda sploh ne bi bilo potrebno, če bi namesto politike konfrontacije z Rusijo evropske države izbrale politiko sodelovanja.

Potem bi lahko obrambne stroške celo zmanjševale.

Vir: Posnetek zaslona

Evropski politiki zato, da bi opravičevali novo smer svoje politike Moskvo obtožujejo agresije, točno tako, kot je že v začetku devetdesetih napovedal ameriški diplomat George Kennan, avtor politike obkoljevanja (containment) Sovjetske zveze.

Dejal je, da se bo Rusija na nepotrebno in škodljivo širjenje NATO pakta in ogrožanje s strani Zahoda zagotovo odzvala, Zahod pa si bo nato izmislil, da je bila ves čas nevarna.

Širjenje zveze NATO je označil celo za najbolj nevarno zmoto ameriške povojnega obdobja.

Posledice te zmote lahko opazujemo danes.

Ceno za to pa bodo plačali kratkovidni evropski državljni, tudi slovenski, ki (še naprej) glasujejo za vojnohujskaške in rusofobne stranke.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke