REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ursula kot »Alan Ford«: Če hočeš zmagati, ne smeš izgubiti ali se pripravite na vojno, če želite mir

Ursula kot »Alan Ford«: Če hočeš zmagati, ne smeš izgubiti ali se pripravite na vojno, če želite mirEvropa je bolj enotna kot kdaj koli prej. Odločnejša je kot kdaj koli prej. In ima partnerje, prijatelje in zaveznike, s katerimi lahko sodeluje in na katere se lahko zanese, je sporočila von der Leynova. Vir: Posnetek zaslona, X

Če se želi Evropa izogniti vojni, se mora Evropa pripraviti na vojno, je v torek opozorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dodala, da mora imeti Evropa do leta 2030 močno evropsko obrambno držo.

V govoru na Kraljevi danski vojaški akademiji v Københavnu je von der Leynova lansirala trditev, da se Rusija pripravlja na prihodnjo konfrontacijo z evropskimi demokracijami, medtem ko se ZDA osredotočajo na Indo-Pacifik.

Hkrati je vsem prebivalcem Grenlandije in preostale Danske sporočila, da se bo Evropa vedno zavzemala za suverenost in ozemeljsko celovitost.

»Obdobje dividende miru je že zdavnaj mimo. Varnostne arhitekture, na katero smo se zanašali, ne moremo več jemati kot samoumevne,« je dejala von der Leynova in dodala, da se je vrnilo obdobje sfer vpliva in tekmovanja moči.

Kot primer je navedla Rusijo, ki je po njenih besedah ​​na »nepovratni poti ustvarjanja vojnega gospodarstva«.

»Močno je razširila svoje vojaško-industrijske proizvodne zmogljivosti, 40 odstotkov zveznega proračuna porabi za obrambo, devet odstotkov njenega BDP,« je naštevala predsednica EK.

»Ta naložba podžiga agresivno vojno v Ukrajini, hkrati pa jo pripravlja na prihodnje spopade z evropskimi demokracijami.

In ravno ko se te grožnje povečujejo, vidimo, da naš najstarejši partner, Združene države Amerike, preusmerja svojo pozornost na Indo-Pacifik,« je dejala von der Leynova.

Dodala je, da mora imeti Evropa do leta 2030 močno evropsko obrambno držo.

Poudarila je, da bo v sredo predstavljen načrt za »Pripravljenost 2030«.

»’Pripravljenost 2030’ pomeni ponovno oborožitev in razvoj zmogljivosti za verodostojno odvračanje.

‘Pripravljenost 2030’ pomeni imeti obrambno industrijsko bazo, ki je strateška prednost.

Da pa bomo pripravljeni na leto 2030, moramo začeti zdaj. In tu nastopi EU je dejala von der Leynova.

Dodala je, da bodo države članice obdržale odgovornost za lastne sile, a da je potrebno veliko postoriti na evropski ravni.

Ko je v tem kontekstu govorila o štirih ključnih prioritetah, je navedla, da se prva nanaša na povečanje izdatkov za obrambo, in spomnila, da je Evropska komisija že predlagala načrt za sprostitev naložb v evropsko obrambo v višini 800 milijard evrov.

»To vključuje nov instrument, imenovan SAFE, ki lahko državam članicam hitro odklene 150 milijard evrov.

To nam bo pomagalo kupovati bolje, kupovati hitreje in kupovati več evropskega.

In to bo olajšalo skupno naročanje,« je dejala von der Leynova.

Navedla je, da je enako pomembno, v kaj se vlaga in kako se vlaga, koliko se porabi, medtem ko je povečanje podpore Ukrajini navedla kot »morda najbolj strateško« in tretjo prioriteto.

Von der Leynova je povedala, da bo Evropska unija z Ukrajino ustanovila skupno delovno skupino, ki bo usklajevala vojaško podporo EU in držav članic Kijevu, ter ocenila, da je treba pospešiti integracijo Ukrajine v evropski trg obrambne opreme.

Kot četrto prednostno nalogo je navedla krepitev obrambne industrijske baze Evrope.

»Evropa je bolj združena kot kdaj koli prej. Je bolj odločna kot kdaj koli prej. In ima partnerje, prijatelje in zaveznike, s katerimi lahko sodeluje in na katere lahko računa. Varnostni izzivi imajo pogosto globalne posledice. Kar se zgodi drugje, se lahko hitro zgodi tudi pri nas. In obratno,« je dejala von der Leynova.

Dodala je, da je večina groženj, s katerimi se sooča EU, čezmejnih in dejala, da je EU popolnoma zavezana sodelovanju z Natom in ZDA.

»Naša varnost je nedeljiva. Zato si prizadevamo oriti ledino na področju varnosti z Združenim kraljestvom in drugimi partnerji v Evropi, v naši soseščini in znotraj G7. Od Kanade do Norveške. In celo tako daleč kot Indija in drugi deli Azije,« je sporočila von der Leynova.

Toda pri tem je priznala, da ne razume tega, kar govori.

Ker če bi res razumela, potem bi lahko EU privarčevala na stotine milijard in jo morda celo rešile gospodarskega propada, v katerega jo z vojaškim gospodarstvom pelje.

Obstaja namreč razlog, zaradi katerega si države običajno ne želijo vojn.

Kajti več varnosti za eno državo lahko pomeni več nevarnosti za njeno sosedo. In točno tako ravna EU.

Vojske in orožje namreč sredstva odžirajo in ne dvigujejo blaginje državljanov.

In ko gre za celovito varnost, šefica EK izraz uporablja narobe oziroma ga ne razume.

Razume ga tako, kot da bi vlaganje v več orožja EU in njenih partnerjev lahko prispevalo k večji varnosti.

A nedeljiva varnost je pojem s povsem drugim pomenom, vpisan v vrsto sporazumov, ki jih je podpisala tudi EU in pomeni, da ne moreš svoje varnosti krepiti na račun drugih.

Kajti več varnosti za eno državo lahko pomeni več nevarnosti za njeno sosedo. In točno tako ravna EU.

V Evropo prinaša - več nevarnosti.

Povedano drugače, če bi EU vzela v obzir tudi interese Rusije, bi lahko s sporazumi s to državo dobila več varnosti in s tem hkrati privarčevala še veliko denarja, ker bi lahko vse članice EU in Rusija zmanjšale vojaške izdatke.

Ampak tega evrokrati in njihova neskončno pokvarjena šefica preprosto ne razumejo.

Ali nočejo razumeti.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek