Končno poročilo o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu s podporo poslancev

Končnemu poročilu preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu se danes v DZ obeta podpora. Poslanske skupine so napovedale podporo sklepu, da se poročilo in vsa dokumentacija preda organom pregona, večinoma pa tudi sklepu, naj se pripravijo podlage za ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančnega kriminala.

"Tisti, ki ste podrobno prebrali poročilo, danes veste, da bankirji niso bili zveličavni strokovnjaki, v čigar odločitve se ne dvomi, in da bančna luknja ni zgolj posledica zunanjih dejavnikov in proste podjetniške presoje, ampak je po sredi bolj logična razlaga: Šlo je za tipičen primer bančnega kriminala velikih razsežnosti," je izpostavil predsednik preiskovalne komisije DZ Anže Logar (SDS) in povzel nekaj primerov takratnih bančnih praks.

Dodal je, da so zunanji sodelavci preiskovalne komisije "temeljito prečesali zaslišanja prič", komisija pa je nato presodila, da so lagali. "Zato bo komisija vložila kazenske ovadbe zaradi krivega pričanja, in sicer zoper bančnike Mateja Narata, Matjaža Kovačiča, Jurija Detička, Gorazda Jančarja in Andreja Hazabenta, pa tudi zoper politika Franca Križaniča in Boruta Pahorja," je napovedal.

Bančna komisija DZ je iskala vzroke in odgovornost za bančno luknjo ter zaslišala številne priče. V poročilu ugotavlja, da sta nekdanji upravi NLB in Nove KBM kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse, da je Banka Slovenije zanemarila kreditna tveganja in da so vlade od 2004 naprej objektivno odgovorne zaradi imenovanja nadzornikov in neustreznega ukrepanja, je med drugim povzel Logar.

Komisija je po njegovih navedbah uspela zaseči prek 300.000 strani tajne bančne dokumentacije. Ker verjame, da so med njimi tudi takšni, do katerih tožilci še niso imeli dostopa, je predlagala, naj jo DZ posreduje organom pregona. Podporo temu sklepu so napovedale vse poslanske skupine, tudi Levica, ki pa pred tremi letih ni podprla ustanovitve te komisije in danes, kot je povedal vodja poslanske skupine Luka Mesec, ne podpira tega poročila.

V predstavitvah mnenj poslanskih skupin so vsi skušali nekoliko omiliti odgovornost tiste vlade, del katere so (bili). Večinoma so osvetljevali odgovornosti "drugih" vlad, SD je še najbolj prst usmeril v regulatorja oz. Banko Slovenije. A Mesec je izpostavil, da končno poročilo niti z besedo ne omenja ugotovitev, ki jih je v poročilu o vzrokih za bančno luknjo navedla Banka Slovenije, ter ugotovitve komisije glede objektivne odgovornosti označil za "predstavo za javnost".

Levica je največjo odgovornost pripisala prvi vladi Janeza Janše (SDS), saj da je takrat nastala večina slabih kreditov. "Nismo podprli ustanovitve komisije, ker smo sumili, da jo bo SDS zlorabil za razrešitev svoje odgovornosti. Nismo se zmotili," je dejal Mesec. Dodal je, da poročilo ne izpostavlja politične odgovornosti, kar je izpostavil tudi Matjaž Nemec (SD). Ta je pomanjkanje tega vidika pripisal "pomanjkanju časa, ne pa poskusu zavajanja".

Poslanske skupine, razen Levice, so napovedale podporo poročilu, večinoma tudi temu, da bi se za hitrejši in učinkovitejši pregon bančne kriminalitete ustanovilo posebno sodišče. V mnenju NSi in SDS, ki sta ga podala Jožef Horvat in Andrej Šircelj, pa je bilo slišati tudi pozive k privatizaciji. "Potrebujemo nov zakonodajni okvir za pregon bančnega kriminala, še bolj nujna pa je privatizacija državnih bank, ki bi tako velike bančne luknje v prihodnosti preprečila," je menil Horvat.

"Ne soglašamo, da sedanja vlada ni namenila dovolj pozornosti pregonu," je dejal Dušan Verbič (SMC), a dodal, da bodo sklepe podprli, ker "sledijo namenu pregona". Marija Antonija Kovačič (DeSUS) je spomnila, kako se na zaslišanjih komisije večina prič ni "ničesar spomnila" in da se "mnogo znanih prič še vedno vrti na visokih funkcijah". Na organe pregona je apelirala, naj dokumentacijo proučijo in "v najkrajšem času pripeljejo številne zgodbe do učinkovitega epiloga".

Bojan Dobovšek (NP) je med drugim ocenil, da bi morali organi pregona poleg ugotovitve kazenske odgovornosti pritisniti tudi na odškodninsko odgovornost. "Cilj ni le, da te ljudi spravimo v zapor, ampak da dobimo kaj denarja nazaj v proračun," je nanizal. Šircelj pa je ugotovil, da je pred nami še veliko dela. "Čaka nas še veliko dela, da se ugotovi odgovornost in da se bančni sistem postavi na drugačne temelje. Dokler se to ne bo naredilo, bomo živeli v istem sistemu," je opozoril.