REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kompromitirani padajo kot domine: Kurz odstopil, Babiš izgubil volitve, se čas izteka tudi Janši?

Kompromitirani padajo kot domine: Kurz odstopil, Babiš izgubil volitve, se čas izteka tudi Janši?Kakor domine? Janša, Kurz in Babiš. Vir: Twitter

Tektonski premiki v evropski politiki so se to soboto zgodili skorajda istočasno. V Avstriji je odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz, na Češkem pa je milijarder in predsednik vlade Andrej Babiš za las izgubil volitve.

To bo zagotovo še dodatno oslabilo koalicijo držav, ki predstavljajo največjo protiutež večinoma zahodnoevropskim državam EU.  

Razlogi za obe izgubi položajev pa so podobni – kršitev predpisov, manipuliranje z javnim mnenjem in prikrivanje bogastva.

Nova kriza avstrijske vlade je izbruhnila v sredo, ko je policija preiskala kanclerjev kabinet, finančno ministrstvo in prostore stranke ÖVP zaradi suma, da naj bi ozek krog okoli Kurza uporabil proračunski denar in vpliv, da so Kurzevega predhodnika na čelu stranke Reinholda Mitterlehnerja predstavljali v slabi luči in tako Kurzu tlakovali pot na čelo ÖVP-ja.

Na Češkem je predsednik vlade izgubil volitve, v Avstriji odstopil. V Sloveniji je drugače: tu so številni ministri sredi preiskav, pa se nič ne zgodi, kajti vlada, jasno, s pomočjo čistk nadzoruje policijo, NPU in skoraj vse institucije pravne države.

Kancler je v času, ko so preiskovali njegov kabinet, bil na obisku v Sloveniji, kjer se je udeležil vrha EU-Zahodni Balkan.

Kurzevi zaupniki naj bi med letoma 2016 in 2018 naročali javnomnenjske raziskave. 

Te so kazale na občutnejši padec priljubljenosti ÖVP-ja kot druge javnomnenjske raziskave.

Pri medijski skupini Österreich naj bi tudi zakupili oglasni prostor v zameno za ustrezno poročanje.

Kot poroča Die Presse, so bili nad razkritji ogorčeni koalicijski Zeleni, njihov predsednik Werner Kogler je v petek dejal, da Kurz ni več sposoben vladati.

Kurz je v petek po srečanju z ministrsko ekipo iz vrst svoje Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) sicer zagotovil, da kljub vladni krizi ne vidi razloga za odstop, a kot kaže, je bil pritisk prevelik.

Danes je Kurz izvedel za izsledke preiskave, o tem so, kot poroča Die Standard, na popoldanskem sestanku znova razpravljali člani stranke.

Pri tem je zanimivo zlasti to, da Kurzu ni še nič dokazano – odstopil je le zaradi sumov, ki obremenjujejo vladanje.

Gre za očitno popolnoma drugačne demokratične standarde, kot v Sloveniji.

»Skušal bom dokazati, da so vse obtožbe proti meni neupravičene. Za odstop sem se odločil, ker gre za državo, ne le zame,« je dejal v odstopni izjavi.

Tudi v Sloveniji imamo predsednika vlade, ki krši predpise in celo ustavo, manipulira z javnim mnenjem s pomočjo Viktorja Orbána in njegovih tajkunskih medijskih prijateljev, obenem pa ne zna pojasniti izvora svojega bogastva. Pa vendar se ne zgodi nič.

Opozoril je, da se je zaradi preiskav vlada znašla v pat položaju.

»Prepričan sem, da bom lahko vse razjasnil,« je dejal ob odstopu, ob tem pa dodal, da je »samo človek s čustvi in napakami.«

»Koalicijski partnerji so se odločno postavili proti meni, to se mi zdi nepravično,« je dejal na začetku izjave. Ob tem je poudaril, da je napisal kar nekaj SMS-sporočil, ki jih, če bi imel več časa za razmislek, sicer ne bi. »Zahvaljujem se za vso podporo v stranki v teh časih, ki so zame zelo težki.«

Kurz še naprej ostaja predsednik stranke, vrnil se bo v poslanske klopi in bo tudi vodil poslansko skupino Ljudske stranke.

Kot je poudaril, je država pomembnejša kot njegov položaj, ključno po njegovih besedah je zagotoviti stabilno vlado.

Za kanclerskega naslednika je predlagal zunanjega ministra Alexandra Schallenberga.

Vodja Zelenih in podkancler Werner Kogler je v odzivu na Kurzev odstop dejal, da je bil to pravi korak. Kot je dejal, je zadovoljen z njegovim odstopom, koalicija pa bo nadaljevala delo.

Avstrijski kancler Sebatian Kurz
Avstrijski kancler Sebatian Kurz. Vir: Twitter

Z odstopom se je Kurz izognil glasovanju o nezaupnici v parlamentu.

Medtem pa se je tudi na Češkem zgodil preobrat in tesna večina za opozicijo.

Po preštetju glasov z 99 odstotkov volišč na Češkem, ko so mediji že razglasili tesno zmago vladajoče stranke Ano premierja Andreja Babiša, je nato s tesno večino zmagalo konservativno opozicijsko zavezništvo Spolu (Skupaj).

Zavezništvo, v katerem so moči združile stranke TOP 09, Demokratska državljanska stranka (ODS) in krščanski demokrati (KDU-ČSL), je namreč po zadnjih podatkih prejelo 27,6 odstotka glasov, medtem ko naj bi jih stranka Ano prejela le 27,3 odstotka.

Na tretjem mestu je liberalno zavezništvo Pirati in župani, ki je prejelo okoli 15 odstotkov glasov.

Že pred tem je bilo sicer jasno, da bosta imeli dve največji opozicijski zavezništvi – Spolu (Skupaj) in liberalno zavezništvo Pirati in župani (STAN) – skupaj absolutno večino poslanskih sedežev. Po zadnjih projekcijah jih bosta imeli 108 od skupno 200.

Babiš je po objavi izidov čestital opozicijskemu zavezništvu Spolu (Skupaj), ob tem pa dejal, da bo sestavil vlado, če ga bo predsednik države Miloš Zeman, ki je sicer njegov tesen zaveznik, prosil, naj to stori. Vendar je to malo verjetno, saj lahko računa le na podporo skrajno desne stranke Svoboda in neposredna demokracija (SPD) Tomia Okamure, ki je prejela 9,6 odstotka glasov.

Pandorini dokumenti so razkrili, da je Babiš prek slamnatih podjetij kupil več nepremičnin na francoski Azurni obali. V češki opoziciji so od premierja zahtevali pojasnila, češka policija pa je napovedala preiskavo navedb.

Sicer pa se je tudi Andrej Babiš znašel sredi afere zaradi objave »Pandorinih dokumentov.«

Ti so razkrili, da je Babiš prek slamnatih podjetij kupil več nepremičnin na francoski Azurni obali.

V češki opoziciji so od premierja zahtevali pojasnila, češka policija pa je napovedala preiskavo navedb.

To bo sedaj, ko ne bo več predsednik vlade, zagotovo lažje.

V Sloveniji je drugače: tu so številni ministri sredi preiskav, pa se nič ne zgodi, kajti vlada, jasno, s pomočjo čistk nadzoruje policijo, NPU in skoraj vse institucije države.

Tudi v Sloveniji imamo predsednika vlade, ki krši (kot po tekočem traku) predpise in celo ustavo, manipulira z javnim mnenjem s pomočjo Viktorja Orbána in njegovih tajkunskih medijskih prijateljev, obenem pa ne zna pojasniti izvora svojega bogastva.

Pa vendar se ne zgodi nič.

Toda - kako dolgo še?

Le kdaj se bo tudi Slovenija (znova) pridružila skupini demokratičnih držav v EU?

Delite članek