Komisija za nadzor varnostnih služb pri proračunu opozarja na podhranjenost vojske

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes obravnavala predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti. Po njenih ocenah se ustrezna sredstva namenja za policijo in z nekaj težav za Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, medtem ko je Slovenska vojska izrazito podhranjena, je povedal predsednik komisije Branko Grims.

Grims je v izjavi novinarjem po seji komisije opozoril, da je vojska steber državnosti in ima posebno vlogo, tudi ko gre za vprašanje migrantske krize ter aktualnih razmer.

Po Grimsovih besedah se Evropa in z njo Slovenija sooča z največjimi varnostnimi izzivi od slovenske osamosvojitve. Še smo priča migrantski krizi, za kar je po njegovem mnenju najboljši dokaz to, da se o tem pogovarjajo le nekaj tednov po največji seriji terorističnih napadov na tleh EU.

"To daje dodatne izzive, tudi ko gre za vprašanje financ, saj je varnost dobrina, ki je temelj vsega drugega," je opozoril Grims in dodal, da se mora tega zavedati tudi vlada ob sestavljanju proračuna.

Vendar komisija DZ ob obravnavi proračuna zaznava veliko podhranjenost vojske. "Ko je šlo za vprašanje obrambe meje, so migrantje začeli zadeve resno jemati šele ob prihodu Slovenske vojske," je poudaril predsednik parlamentarne komisije. Ob tem je spomnil še na propad IS na območju Sirije in Iraka in dodal, da se ti ljudje vračajo. Po oceni nemške obveščevalne službe se je samo v letu dni število potencialnih teroristov na območju Nemčije povečalo za 64 odstotkov, je povedal.

Dodal je, da meja proti Sloveniji ni, navzven "pa so žal zaradi napačne vladne politike v času migrantske krize". A je prepričan, da bo treba meje bistveno bolj kot doslej ustrezno zaščititi in preveriti, kdo pride v Slovenijo.

Na današnji seji so po Grimsovih navedbah vprašali po razlogih za zmanjšanje sredstev, ki so povezana z migranti in zaščito meje. Odgovor pristojnih je bil, kot je pojasnil, da pričakujejo več evropskih sredstev. Grims je ob tem spomnil, da Slovenija kot članica EU plačuje v evropski proračun, "ta denar pa se vrne okoli ovinka preko Bruslja v Slovenijo". V vsakem primeru bo tako treba po njegovih navedbah na tej postavki nameniti več sredstev.

"Slovenija mora storiti vse, da ostane varna država, saj je varnost temelj blaginje in razvoja," je še poudaril Grims.

Kot je sicer razvidno iz proračunskih dokumentov, visoka gospodarska rast pospešeno polni državno blagajno - leta 2018 se bo vanjo steklo skoraj 10 odstotkov več kot letos -, vlada je zato pospešila tudi javnofinančno konsolidacijo.