Kolesa iz sistema Bicikelj opravila že skoraj 5,6 milijona voženj

Kolesarjenje je vse bolj priljubljen način premikanja po Ljubljani. K temu prispeva tudi sistem izposoje koles Bicikelj, ki je od uvedbe maja 2011 do sredine letošnjega oktobra naštel že več kot 156.000 uporabnikov, ki so opravili skoraj 5,6 milijona voženj. Glede na kolesarske števce se delež poti, opravljenih s kolesom, z leti povečuje.

S širitvijo sistema Bicikelj raste število uporabnikov in število izposoj koles

V sistem Bicikelj, ki je plod javno-zasebnega partnerstva Mestne občine Ljubljana (Mol) in podjetja Europlakat, je vključenih 58 postaj s 580 kolesi in 1146 ključavnicami. Postaje se večinoma nahajajo v samem središču mesta, ob mestnih vpadnicah in v bližini spalnih naselij.

Kot je pojasnila vodja sistema Bicikelj Nataša Urbanc, so od zagona do 16. oktobra zabeležili že 156.277 uporabnikov, ki so dotlej opravili 5.595.957 voženj s kolesi Bicikelj. Aktivnih uporabnikov s sklenjeno letno naročnino je medtem že več kot 37.300.

Najmanj uporabnikov je pozimi, največ pa spomladi in jeseni. Zjutraj si uporabniki kolesa izposojajo večinoma na postajah na obrobju mesta in se z njimi odpravijo v središče, podobno je tudi zvečer, medtem ko je popoldne trend obraten. Največ izposoj in vračil koles je na postajah v središču mesta - na Cankarjevi ulici pri Nami ter na Prešernovem in Kongresnem trgu.

Povprečen čas izposoje kolesa znaša okrog 15 minut, voženj, ki bi bile daljše od ene ure, pa praktično ne beležijo. Vročina in mraz uporabnikov, kot ugotavljajo, ne motita. Drugače je, ko dežuje. Manj izposoj beležijo tudi v zimskih mesecih, zato je tedaj čas za letne servise koles.

Največ izposoj v enem dnevu so zabeležili 10. oktobra, in sicer so uporabniki opravili 6277 voženj. Na ta dan so bila kolesa na poti 96.666 minut oziroma dobrih 1611 ur, kar je v povprečju dve uri in 47 minut na kolo.

V letošnjem letu so zaznali večje število tedenskih naročnin, kar po prepričanju Urbančeve kaže na to, da kolesa v sistemu Bicikelj uporablja tudi vse več obiskovalcev Ljubljane. Lani so v celem letu zabeležili 8041 tedenskih naročnin, letos do konca septembra so jih našteli že 10.366.

Trenutno večja širitev sistema Bicikelj ni predvidena. Kot je dejala Urbančeva, je postavitev morebitnih dodatnih postaj vezana na dogovore s partnerji, ki bi bili pripravljeni financirati širitev. Nekaj podjetij, večinoma gre za trgovska podjetja, je po njenih besedah izrazilo interes, ni pa še konkretnih dogovorov.

Zadnja širitev mreže izposoje mestnih koles Bicikelj je bila v sklopu kampanje Pusti se zapeljati in kot trajni ukrep Evropskega tedna mobilnosti 2017 oktobra lani. Glede na priljubljenost sistema in številne prejete pobude pa si na občini želijo, kot so zatrdili za STA, "da bi čim več zasebnih investitorjev prepoznalo dobrobit sistema Bicikelj".

Ljubljana kolesarjem vse bolj prijazno mesto, a pasti za kolesarje je še kar nekaj

Delež poti, opravljenih s kolesom, se z leti po ugotovitvah Mola z leti povečuje, vsaj sodeč po podatkih kolesarskih števcev in števcev prometa ter opazovanju na terenu.

Kolesarske števce, ki na ekranu prikazujejo število kolesarjev, ki peljejo mimo, je leta 2015 Mol v smeri mestnega središča namestila na Tržaški, Šmartinski, Roški in Celovški cesti. Meritve kolesarskega prometa redno izvajajo tudi z avtomatskimi števci na štirih lokacijah in v obeh smereh na Drenikovi, Celovški, Dunajski in Kajuhovi cesti. Na teh lokacijah beležijo več kot tri milijone voženj s kolesi letno.

Za primerjavo - na Dunajski cesti se je lani junija v obe smeri zapeljalo 158.236 kolesarjev, v istem obdobju letos pa 172.069. Julija lani se je po Dunajski peljalo 119.967 kolesarjev, julija letos pa je ta številka narasla na 153.352. A treba je opozoriti, da zaradi tehničnih okvar števcev podatki kdaj pomanjkljivi in ne prikažejo dejanskega stanja.

Kolesarjenje po prepričanju občine viša kakovost življenja v mestu, zato si, kot so poudarili, prizadevajo tako za izboljšanje kolesarske infrastrukture kot spodbujanje te oblike mobilnosti.

Zaradi izboljšav na področju kolesarjenja se je Ljubljana pred tremi leti prvič uvrstila na lestvico 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu in zasedla 13. mesto, lani pa je svoj rezultat na lestvici Copenhagenize Bicycle Friendly Cities Index 2017 še izboljšala z 8. mestom. Pristopili so tudi k mednarodni mreži Mesta za kolesarje, ki deluje v okviru Evropske kolesarske federacije, so izpostavili na Molu.

Ljubljana ima okoli 260 kilometrov urejenih kolesarskih poti, poleg tega pa je kolesarjenje dovoljeno tudi v nasprotno smer po okoli 70 enosmernih ulicah in na nekaterih območjih za pešce v središču mesta. Kolesarjenje po mnenju občine olajšujejo tudi deljeni prometni prostor na območju osrednje Slovenske ceste, obnove na območju Gosposvetske ceste in Dalmatinove ulice ter drugi obnovitveni posegi v središču mesta in zunaj njega.

Občina ima v načrtih še kar nekaj projektov, ki vključujejo tudi izboljšave za kolesarje, v teku je denimo že prenova Drenikove ulice. Zagotovili so, da redno odpravljajo tudi t. i. črne kolesarske točke. Na to, da je Ljubljana sicer prijaznejša do kolesarjev, a da še vedno ni brez kritičnih točk, opozarjajo na Ljubljanski kolesarski mreži, kjer omenjajo več takšnih pasti za kolesarje.