Koalicijski partnerji ne skrivajo vse pogostejših razhajanj

Med koalicijskimi partnerji zadnje čase vse pogosteje prihaja do vsebinskih razhajanj, dodatno prah dvigajo tudi kadrovanja. Medtem ko v SMC zagotavljajo državotvorno in odgovorno držo, pa v DeSUS in SD razhajanj ne skrivajo. Vodja poslancev SD Matjaž Han je danes izpostavil pomen zaupanja v koaliciji, ki pa ga je po njegovem mnenju čedalje manj.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je v današnji izjavi novinarjem v DZ spomnil na svoje napovedi, da bo zadnje leto mandata bolj pestro. "Dejstvo je, da se bližajo volitve in je zelo težko usklajevati določene stvari," je priznal.

Po besedah Hana ni treba vsak dan spremljati politike, da opaziš, da v tem trenutku v koaliciji vsak malo po svoje dela. Na vprašanje, ali je to že predvolilna kampanja, pa odgovoril z besedami, da morajo stranke delati vse od volitev dalje in s tem ni nič narobe. Po njegovem mnenju je pomembneje, da je v koaliciji vendarle najmanjše zaupanje, del tega pa da so poleg zakonov tudi kadrovske zadeve.

"Če politika zmaga, naj nastavi svoje ljudi, za njimi stoji, z njimi pade ali zmaga," je jasen Han, ki sicer meni, da bo koalicija vzdržala do konca. "A ne vemo, kdaj bo ta konec," je pristavil.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer pa je v izjavi novinarjem zagotovila, da bodo delovali državotvorno in odgovorno, "tako, kot smo to delali doslej". Za takšno delovanje imajo po njenih besedah koalicijski sporazum in zaveze, ki so vsebinsko jasne, prav tako je dorečeno sodelovanje partnerjev. "Če se bomo držali vsega navedenega, verjemite, da bomo do konca mandata naredili še veliko dobrih in odgovornih rešitev za državo in ljudi," je poudarila.

Zadnji primer tovrstnega razhajanja je tudi predlog sprememb zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki ga je v parlamentarni postopek vložila SD, z njim pa želi med drugim širiti sestavo nadzornega sveta SDH.

SD sicer ni skrivala nezadovoljstva ob kadrovanju na SDH, v delu koalicije pa je slišati tudi očitke, da bi s širitvijo nadzornega sveta poskušala povečati svoj vpliv v SDH in družbah v državni lasti. Očitki letijo tudi na to, da je SD sama vložila zakon.

Po besedah Erjavca že dalj časa potekajo pogovori o spremembi strukture nadzornega sveta SDH, kar DeSUS podpira. A so se po njegovih besedah minuli teden na koaliciji dogovorili, da bodo stranke pregledale besedilo in se odločile, v kateri smeri bi šle spremembe. Da je SD sama prevzela pobudo, je slabo, ugotavlja Erjavec. A je to po njegovem mnenju storila zato, "ker je precej razočarana, ker ne dosega dobrih rezultatov, ko gre za kadrovske zadeve".

Han pa je zatrdil, da se predlog tega zakona "valja" med koalicijskimi partnerji že pol leta. Spomnil je, da je SD predlagala tri zakone, a se zadeve niso premaknile. Zato so se odločili, da zakon o SDH tudi zaradi slabih praks z imenovanji v tem mandatu sami vložijo v postopek v DZ. Han, ki izpostavlja tudi podporo sindikatov in civilnih iniciativ, verjame, da bo zakon prejel dovolj podpore, da bo zaživel.

A očitno ne s podporo SMC. Tudi Kustec Lipicerjeva je opozorila, da je šel predlog zakona mimo vseh običajnih koalicijskih usklajevanj. Razumejo ga kot predlog v nekem "načrtno izbranem političnem trenutku, ki se ta hip dogaja v državi". Vendar Kustec Lipicerjeva zagotavlja, da imajo v SMC celovite in vsebinske argumente ter razloge, zakaj ga ne morejo podpreti.

Po njenih besedah "preveč na široko odpira vrata posameznim interesnim idejam in predlogom pri odgovornem upravljanju državnega premoženja". Ob tem je spomnila na kandidaturi Željka Puljića in Franca Žmavca za nadzornika SDH, ki po mnenju SMC ne izpolnjujeta procesnih pogojev.

Koalicija se bo sicer morala v prihodnje soočati tudi s pritiski javnega sektorja, ki se že kažejo po parafiranju sporazuma vlade z zdravniškim sindikatom Fides. "Bo treba biti kar čarovnik, da bomo vse, kar se bo pojavilo v javnosti, zaprli," je danes priznal Han. Obžaluje tudi, da so odprli le vprašanje položaja zdravnikov, ne pa tudi drugega zdravstvenega osebja.

Tudi po Erjavčevih ocenah ni primerno, da ločeno vodijo pogajanja. Boji se, da to pomeni začetek problemov v javnem sektorju.