Kmetijska zadruga Šaleška dolina povečuje odkup ekološke govedine

Lansko poslovanje Kmetijske zadruge Šaleška dolina je bilo po besedah direktorja zadruge Ivana Dreva težavno zaradi porušenih cenovnih razmerij, predvsem pri mleku. Je pa zadruga lani beležila 51-odstotno rast odkupa in prodaje ekološko pridelane govedine, za katero je vse več ponudnikov, prav tako narašča zanimanje kupcev, predvsem javnih zavodov.

Pri odkupu govejega mesa je zadruga lani presegla indekse iz leta 2015, še posebej pri odkupu in nadaljnji prodaji ekološko pridelanega govejega mesa. Na tem segmentu je zadruga lani načrtovala 20-odstotno, dosegla pa 51-odstotno rast, je ob robu posveta zadružnikov Koroške in Savinjsko-šaleške regije minuli teden v Kotljah za STA povedal direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev.

Začetki odkupa ekološke govedine segajo v leto 2009, ko je zadruga začela vzpostavljati lastni sistem sledljivosti s kodo QR. Kot pravi Drev, je zadruga z leti postala največji distributer ekološke govedine v Sloveniji, ki se zdaj spogleduje tudi s tujino.

Po njegovih besedah so izredno dobri kupci javni zavodi, saj ekološko pridelano govedino in izdelke iz tega mesa, pri čemer so predvsem poznane goveje hrenovke, dostavljajo prek 120 javnim zavodom, s čimer ustvarijo 70 odstotkov realizacije na segmentu ekološke govedine. Sodelujejo s šolami in vrtci, v kratkem pričakuje tudi sodelovanje z bolnišnicami.

V zvezi s tem segmentom se po njegovih besedah dobro uveljavlja tudi internetna prodaja, ki je v vzponu, preostalo gre v maloprodajo, v trgovske centre. Kot pojasnjuje Drev, je ekološko pridelana govedina za od 15 do 20 odstotkov dražja od običajno pridelane.

Trenutno zadruga pri ponudbi ekološko pridelane govedine sodeluje z 90 kmeti iz vse Slovenije, pri čemer jih je največ z območja Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter Koroške. Ustanovljeno imajo tudi skupino proizvajalcev za rdeče ekološko pridelano meso in v okviru tega vzpostavljen sistem kratkih verig. Cilj zadruge je doseči sodelovanje s 500 kmeti v petih letih, pravi Drev.

Zadruga je sicer lani ustvarila za okoli 15 milijonov evrov skupnega prometa. Pri odkupu mleka so se indeksi pri količini odkupa nekoliko povečali v primerjavi z letom prej, finančno pa je promet zaradi padca odkupnih cen mleka upadel v primerjavi z letom 2015.

Tudi obseg poslovanja trgovin, ki spadajo pod okrilje zadruge in ki kmete oskrbujejo s kmetijskim repromaterialom, kmetijskimi stroji in mehanizacijo, je bil lani nekoliko večji kot v letu 2015. To je po Drevovih besedah predvsem rezultat širitve poslovanja na območje Zgornje Savinjske doline, kamor šaleška zadruga po stečaju mozirske zadruge širi poslovanje.