sobota, 14. junij 2025 leto 30 / št. 165
Kar je SFRJ Izraelu naredila že leta 1967 »samostojna« Slovenija in EU nista zmožni narediti niti leta 2025!
Enigma? Josip Broz Tito. Vir: Posnetek zalona, X
Na današnji dan, 13. junija leta 1967 je neuvrščena, Titova Jugoslavija povlekla ostro, a dosledno in globoko utemeljeno diplomatsko potezo – nepreklicno je prekinila diplomatske odnose z Izraelom.
Ironija usode je hotela, da si je na isti dan, z napadom na Iran leta 2025, Izrael napisal smrtno obsodbo.
Israel is the most terrifying nation on earth.
— Angelo Giuliano (@angeloinchina) June 13, 2025
It's actively committing genocide, utterly unflinching – no hesitation, no fear of consequences, no concern for its shattered reputation.
Now picture this: Iran retaliates and lands a serious blow on Israel. You honestly think that… pic.twitter.com/UwYrAUAMxh
Na odločitev Jugoslavije je v svojem blogu spomnil Milan Mrđenović (objavljamo le uvod, celoten zapis si lahko preberete na povezavi): »Prav na današnji dan, 13. junija 1967, je ob 15:10 uri po lokalnem času v Beogradu Titova Jugoslavija izraelskemu veleposlaniku izročila diplomatsko noto, s katero je nepreklicno prekinila diplomatske odnose z Izraelom.
Ta odločitev ni bila sprejeta zlahka, saj je sledila temeljnemu premisleku vodstva države, kot so poudarili v sporočilu za javnost, in je bila izpeljana tri dni za Sovjetsko zvezo, kar kaže na jugoslovansko samostojno presojo in ne avtomatičnemu refleksu sledenja politiki vzhodnega bloka.
Povod za to ostro odločitev je bila izraelska vojna agresija 5. junija 1967, s katero je Izrael napadel Egipt, Sirijo in Jordanijo ter v šestih dneh zasedel obsežna arabska ozemlja: Gazo, Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Golansko planoto. Za Jugoslavijo in zlasti za Tita osebno, je bila najbolj zaskrbljujoča uradna izraelska izjava, da teh ozemelj ne bodo več vrnili.
Povod za to ostro odločitev je bila izraelska vojna agresija 5. junija 1967, s katero je Izrael napadel Egipt, Sirijo in Jordanijo ter v šestih dneh zasedel obsežna arabska ozemlja: Gazo, Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Golansko planoto.
Sledila je poglobljena razprava jugoslovanskega vodstva, ki je potekala za zaprtimi vrati. Ključno vprašanje je bilo, kako se odzvati na izraelsko agresijo, ne da bi s tem Jugoslavijo postavili v tabor Sovjetske zveze.
V tistem času je Titova Jugoslavija igrala vodilno vlogo v gibanju neuvrščenih, katerega temeljno načelo je bila miroljubna koeksistenca in odklanjanje vsakršne blokovske delitve sveta.
Vendar je primer izraelskega delovanja predstavljal resno preizkušnjo; vsak odziv je implicitno pomenil opredelitev: bodisi v prid Sovjetski zvezi bodisi v prid ZDA. Nevtralnost prav tako ni bila sprejemljiva rešitev.
Izraelska agresija je bila v jugoslovanskem pogledu razumljena kot izraz imperialistične politike Zahoda, predvsem ZDA, in tudi kot nova oblika neokolonializma, zasedba tujih ozemelj, naseljenih z arabskim prebivalstvom, ter odvzem njihove temeljne pravice do samoodločbe. Okupacija Gaze, Zahodnega brega in Golanske planote je pomenila odkrito kršitev mednarodnega prava, predvsem načel suverenosti in ozemeljske celovitosti.
Vodstvo Jugoslavije sklenilo, da izraelska zasedba predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih.
V nadaljevanju je vodstvo Jugoslavije sklenilo, da izraelska zasedba predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih.
Če bi mednarodna skupnost dovolila, da se politika priključevanja zasedenih ozemelj sprejme kot legitimna, bi to ustvarilo pravni in politični okvir, ki bi omogočil prihodnje vojaške posege, okupacije in imperialistične agresije kjerkoli po svetu.
Jugoslavija se je v tem kontekstu postavila na stran arabskih držav, vendar se je njena drža od Moskve razlikovala po tem, da je podporo usmerila v pravico Palestincev do samoodločbe.
Njeno stališče je bilo jasno: mir v regiji ni mogoč brez umika izraelskih sil iz zasedenih ozemelj in brez priznanja pravice palestinskega naroda do ustanovitve lastne države,« spominja Mrđenović.
