Kako preživeti najhujšo vročino in kako prepoznati težave zaradi vročine?

Začenja se četrti vročinski val. Agencija za okolje je za od srede do petka izdala opozorilo za najvišjo ogroženost z veliko toplotno obremenitvijo za celotno Slovenijo, z izjemo visokogorja. Na nacionalnem inštitutu za varovanje zdravje (NIJZ) ljudem svetujejo, naj se v vročini primerno zaščitijo pred soncem in uživajo dovolj tekočine.

Na NIJZ ljudem svetujejo, naj se ob vročini umaknejo v senco ali hladnejše prostore. Ljudi tudi opominjajo, naj omejijo telesno dejavnost na prostem. Telesno dejavnost svetujejo v jutranjih in večernih urah. Priporočajo uživanje lahke hrane v manjši obrokih.

Pomembno pa je tudi uživanje zadostne količine tekočine. Pri tem odsvetujejo uživanje pijač s kofeinom, alkoholom ali sladkorjem, ker povzročajo odvajanje tekočine iz telesa. Odrasli morajo dnevno v vročini popiti približno dva litra tekočine. Ob telesni aktivnosti je treba zaužiti še več tekočine.

Opozarjajo tudi na ustrezno zaščito pred soncem. Med 10. in 16. uro je sonce najmočnejše, takrat se je treba umakniti v senco. Zaščititi se je treba tudi s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili in s širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem najmanj 30 ter zaščito pred UVA žarki.

V vročini se hrana pokvari hitreje. Zato ljudem svetujejo, naj bodo bolj pozorni na kakovost hrane in pravilno ravnanje s hrano. Tudi zdravila je treba shranjevati na temperaturi, ki jo priporoča proizvajalec.

Na NIJZ svarijo pred tem, da bi človeka ali žival pustili v zaprtem parkiranem avtomobilu. Malo odprto okno ali prejšnje ohlajevanje avtomobila s klimo namreč ne prepreči segrevanja avtomobila, opominjajo.

Najpogostejše težave, ki jih imajo ljudje ob daljših obdobjih vročine, so kožni izpuščaji, vročinski krči, vročinska izčrpanost, omedlevica in vročinska kap, navajajo na inštitutu.

Posebno pozornost je treba nameniti najbolj občutljivim ljudem, to so starejši in otroci. Ogroženi so tudi bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, mobilnost in sposobnost presojanja. Mednje sodijo bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami in nepokretni.

Ob tem na NIJZ priporočajo, da v primeru, ko bi bila oseba prizadeta zaradi pregretja, pomagamo tako, da jo umaknemo na hladno, na primer v senco ali hladen prostor. "V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč in obolelega ves čas hladimo," priporočajo na NIJZ, ljudem pa svetujejo tudi, naj se ljudje z zdravnikom posvetujejo o neobičajnih težavah, ki ne minejo ali se večajo.