REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako je danes videti rasizem Norme Korošec v praksi: »Dovoljen je pokop samo ostankov belih človeških bitij«

Kako je danes videti rasizem Norme Korošec v praksi: »Dovoljen je pokop samo ostankov belih človeških bitij«Bo tudi v Sloveniji rasizem nova norma? Vir: Twitter
Politiko na Slovenskem vodijo zagovorniki izključevanja in diskriminacije.

Kako je torej praktično videti rasizem, ki ga v Sloveniji vneto propagira Norma Korošec zdaj tudi Brščič, nova voditeljica razvpite oddaje TV Faktor, je te dni pokazal eden od primerov - iz Združenih držav Amerike.

V Sloveniji namreč rasizem (na srečo) še ni dobil takšne domovinske pravice, kot jo ima v nekaterih drugih državah sveta, zato si je za praktično ponazoritev dometa takšnih idej potrebno pomagati s tujo, a sodobno prakso.

Kar pa seveda ne pomeni, da ta zgodba že kmalu ne bi mogla postati tudi nova slovenska realnost –, če bodo politiko na Slovenskem, kot doslej, še naprej vodili zagovorniki izključevanja in diskriminacije.

Za kaj torej gre?

Družina pokojnega temnopoltega namestnika šerifa v Louisiani je namreč te dni sporočila, da so na mestnem pokopališču zavrnili pokop pokojnega Darella Semiena, ki je umrl prejšnji teden, zaradi lokalno uveljavljene politike pokopavanja »samo belcev.«

Rasisti bi radi uporabili koronavirus
Rasisti na delu. Vir: Twitter

Darrell Semien, namstnik šerifa v Allen Parishu je namreč umrl prejšnjo nedeljo, star 55 let. Ko pa je vdova Karla v uradu lokalnega pokopališča Oaklin Springs želela urediti vse za pogreb so ji na odvrnili, da pokojnega tam ne bo mogoče pokopati.

»Šla sem na pokopališče Oaklin Springs, da bi izbrala mesto za pokop mojega soproga. Pričakala me je gospa, ki je dejala, da mi mesta za pokop ne more prodati, saj ima pokopališče politiko, da pokopuje samo belce. Uf, kakšen udarec v obraz je bil to,« je zapisala na Facebooku.

Pokopališče Oaklin Springs je pozneje potrdilo lokalni postaji KPLC, da njihove pogodbe iz leta 1950 res vsebujejo člen o »pravici do pokopa ostankov belih človeških bitij.«

Na srečo pa je bil predsednik upravnega odbora pokopališča H. Creig Vizena nato tisti, ki je bil osupel, ko je izvedel, kaj se je zgodilo.

Pričakala me je gospa, ki je dejala, da mi mesta za pokop pokojnega moža ne more prodati, saj ima pokopališče politiko, da pokopuje samo belce.

»To je strašno«, je dejal za AP.

Nato je priznal, da je Semiensovi pokop zavrnila njegova 81-letna teta, ki je bila medtem že »razrešena svoje dolžnosti.«

Vizena se je nato družini pokojnega namestnika šerifa opravičil in jim ponudil celo eno do svojih parcel, kar pa je družina zavrnila in dejala, da »Darrell Semien tukaj ne bi mogel mirno počivati.«

»Moj oče ni bil katerikoli človek, bil je fenomenalen človek. Bil je častnik policije v isti skupnosti 15 let. In zavrnili so mu pokop le zaradi barve njegove kože,« je ogorčeno poudarila njegova hčerka Shayla Semien za lokalno televizijo KATC-TV.

PokopališčeZDA.jpg
Pokopališče v ZDA, ki pokopuje samo belce. Vir: Twitter
Ta zgodba je imela srečen konec tudi zato, ker je pokopališče Oaklin potem, ko se je za njihovo nesprejemljivo ravnanje izvedelo, odstranilo sporno določbo iz svojih pogodb o prodaji parcel.

V ZDA je bila praksa ločevanja pokopališč po barvi kože v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja sicer splošna praksa.

Vendar se je ponekod zadržala do danes.

Leta 2016 so svojci pokopališče v Normanni v Teksasu tožili, ko je belka Dorothy Barrera ugotovila, da pokopališče ne bo pokopalo njenega soproga, ki je bil latinoameričan.

Še leta 2014 pa so v mestu Waco v Teksasu na pokopališču zavračali odstranitev ograje, ki je ločevala »belski« del pokopališča Greenwood od »črnskega.«

In to kljub temu, da je Vrhovno sodišče ZDA že leta 1948 odpravilo rasne omejitve v zvezi z lastništvom nepremičnin.

Kakorkoli že, ta zgodba je imela srečen konec tudi zato, ker je pokopališče Oaklin potem, ko se je za njihovo nesprejemljivo ravnanje izvedelo, odstranilo sporno določbo iz svojih pogodb o prodaji parcel.

Zadeva pa je zanimiva še iz enega zornega kota: kot kaže, je bila zagovornica rasizma v ZDA 81-letna starka, v primeru Slovenije pa podobne ideje širijo – mladi rasisti.

Norma Korošec, nova voditeljica kontroverzne oddaje TV Faktor na TV 3 Slovenija je nedavno slovensko javnost presenetila s celo vrsto stupidnih in rasističnih izjav.

Razmišljala je o »prepovedanih temah«, o katerih se v naši družbi po njenem mnenju ne sme govoriti, pri tem pa čebljala s svojima gostoma, Boštjanom M. Turkom in Tinom Mamićem, ki sta ji vneto pritrjevala.

Med drugim se je firbčno spraševala, kakšna bi bila reakcija, če bi voditelju na TV Slovenija, Sekuju Condetu, nekdo rekel »smrdljiv negroidni buzerant«.

Norma Korošec in pritrjevalci rasizmu
Norma Korošec in pritrjevalca rasizma. Vir: Posnetek zaslona

Prav tako jo je motilo, da nikoli ne slišimo razprave o judovski zaroti, ter o »vlogi Židov v svetovnih institucijah, v politiki, v pornografski industriji, v filmski industriji, v medijih.«

Kajti kdorkoli »naslovi obstoj judovskega problema«, je takoj »obtožen zanikanja holokavsta,« je pristavila.

Potem se je voditeljica lotila teme »razlik med rasami« in zatrdila, da imajo »različne rase različne IQ-je, toda če to poveš, si takoj rasist«.

Tudi za težave Afrike je našla preprost odgovor: »Mogoče zato, ker so črnci leni in neumni in si pač ne znajo urediti držav tako, da bi funkcionirale.«

Potem je voditeljica prešla na 'razlike med rasami' in zatrdila, da imajo 'različne rase različne IQ-je, toda če to poveš, si takoj rasist'.

Nato je nadaljevala z novo temo: »No, tudi če kdo misli, da je Zemlja ravna, pa predstavi neke dokaze, bi moral nekdo, ki misli nasprotno, se s tem dokazi ukvarjati in jih demantirati ali pa prilagoditi svoje stališče do tega.«

Nato je pokazala še drugi odstavek 297. člena Kazenskega zakonika, ki predvideva sankcije zoper širjenje rasističnih idej, promocijo genocida, holokavsta in hudodelstev zoper človeštvo.

Gre za veliko krivico, je poskušala prepričati občinstvo Koroščeva, češ da so v tem členu naštete »tabu teme«.

Norma Korošec Brščić je nato sicer zaradi izrečenih besed dobila kazensko ovadbo, toda to seveda ne bo rešilo problema.

Če se bo v imenu »svobode govora« razpihovanje rasizma in gonje proti drugače mislečim nadaljevala, potem bi tudi Slovenija lahko končala tam, kjer v ZDA in drugih državah šele začenjajo z reševanjem tega problema.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek