REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako je kardinal Stepinac, ki ima pod Triglavom spominsko ploščo, zaničeval ženske - in podpiral etnično čiščenje!

Kako je kardinal Stepinac, ki ima pod Triglavom spominsko ploščo, zaničeval ženske - in podpiral etnično čiščenje!Vodilna v času zločinske NDH: kardinal Stepinac in ustaški poglavnik Pavelić. Vir: Twitter

Po družbenih omrežjih je zaokrožilo nekaj zavržnih citatov pokojnega Alojzija Stepinca, nekdanjega hrvaškega kardinala, o »svetosti« katerega se odloča tudi v Vatikanu.

Za »blaženega« je Stepinca papež Janez Pavel II. sicer razglasil leta 1998.

Navedbe kažejo, da je bil goreč nasprotnik enakopravnosti žensk.

Nedavno so v javnost pricurljali tudi dokumenti, ki kažejo, kako je podpiral ustaški režim v nekdanji marionetni NDH nacističnega tretjega rajha in kako se je zavzemal za preganjanje Srbov.

Srbska pravoslavna cerkev (SPC) nasprotuje razglasitvi Stepinca za »svetnika«, o tem pa med predstavniki SPC in Vatikanom poteka intenziven dialog.

Pri tem so nekateri spomnili tudi na dejstvo, da je v Sloveniji, na Kredarici, že od leta 2006 spominska plošča, postavljena v čast Alojzija Stepinca.

Na Kredarici so namreč avgusta leta 2006, v času prve Janševe vlade odkrili spominsko ploščo blaženemu hrvaškemu kardinalu Alojziju Stepincu ob 70. obletnici njegovega vzpona na Triglav.

Slavje z mašo v tamkajšnji kapelici Marije Snežne je vodil tedanji celjski škof in predsednik Slovenske škofovske komisije Pravičnost in mir Anton Stres skupaj s pomožnim zagrebškim škofom Vladom Košičem ter slovenskimi in hrvaškimi duhovniki.

V času prve Janševe vlade so na Kredarici odkrili spominsko ploščo ustaškemu kardinalu Alojziju Stepincu ob '70. obletnici njegovega vzpona na Triglav'.

Celjski škof Stres je med slovesno mašo med drugim spregovoril o odnosih med Slovenijo in Hrvaško ter poudaril, da problemi med državama niso tako veliki, da jih ne bi bilo mogoče rešiti.

Pri tem je oceniil, da je to moralna obveza slovenskih in hrvaških politikov.

Slavja na Kredarici se je poleg slovenskih planincev tedaj udeležilo tudi okrog 50 planincev iz Hrvaške.

Kot je dejal Stres, je srečanje pokazalo na enotnost katolikov v obeh državah.

Predsednik Slovenske škofovske komisije Pravičnost in mir škof Stres je poudaril tudi vlogo kardinala Stepinca v zavzemanju za slovenske katoliške duhovnike, ki so bili leta 1941 pregnani na Hrvaško.

S tem se je uvrstil med največje dobrotnike za slovenski narod in Katoliško cerkev med Slovenci, je dejal Stres.

V okviru obletnice so natisnili tudi brošuro v hrvaškem in slovenskem jeziku z naslovom Kardinal Alojzij Stepinac - blaženec s Triglava.

Alojzije Stepinac, Ante Pavelić in Adlof Hitler
Alojzije Stepinac, Ante Pavelić in Adolf Hitler. Vir: Wikipedia

Napovedi o odkritju spominske plošče posvečene Stepincu so v Sloveniji takrat sprožile ostre odzive s strani opozicijskih strank SNS in LDS.

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je tedaj na takratno Janševo vlado naslovil pisno poslansko vprašanje: kdo je dal dovoljenje za postavitev spomenika hrvaškemu kardinalu Stepincu?

Jelinčič je izpostavil, da je Stepinac med drugo svetovno vojno sodeloval z italijansko okupacijsko oblastjo.

Postavitev omenjenega obeležja naj bi zato pomenilo sramoto za slovensko državo, saj bi s tem počastili takratno ustaško delovanje, je bil prepričan prvak Slovenske nacionalne stranke (SNS).

Na julijski seji državnega zbora je vprašanje s podobno vsebino vladi postavil tudi Aleš Gulič iz LDS.

V tistem času je bila že objavljena knjiga Marca Aurelija Rivellija, švicarskega politologa, ki napisal knjigo NADŠKOF GENOCIDA, Nadškof Stepinac, Vatikan in ustaška diktatura na Hrvaškem med letoma 1941 in 1945.

Nato so v javnost pricurljala še nekatera pisma, ki so hudo bremenila Stepinca.

Kardinal Stepinac je namreč zapisal številne precej sporne trditve glede rasnih zakonov v ustaški NDH, nasilnem preobračanju pravoslavnega prebivalstva v katoličanstvo in o samem ustaškem poglavniku Paveliću.

Stepinac je namreč pisal o uvajanju rasnih zakonov v NDH kot o »načinu, da se zadovoljijo nacisti« in ob komentarju, da je »veliko manjše zlo, da so Hrvati uvedli ta zakon, kot pa da so Nemci prevzeli vso oblast v svoje roke.«

Še posebej so sporni deli pisma z dne 14. junija leta 1941, v katerem Stepinac s precejšnjo ravnodušnostjo govori o »likvidaciji šizmatikov«, kot so v NDH imenovali pravoslavce.

Triglav, spomenik Stepincu. Vir: Twitter

»Obstaja velik interes Srbov šizmatikov, da vstopijo v katoliško cerkev. Zagotovo to delajo pod vtisom, da oblast podpira katoličanstvo. Ni pa mogoče zanikati niti tega, da jih v to sili tudi vsa beda šizmatične cerkve … Verjamem, da bi bili šizmatiki likvidirani na Hrvaškem, če bi bil poglavnik Pavelić 20 let na čelu vlade,« je zapisal Stepinac.

Pismo papežu Piju XII. pa končuje z naslednjim sklepom: »Na koncu, popolnoma iskren, lahko samo opazim, da v krogih oblasti obstaja najboljša želja, da se Hrvaška spremeni v katoliško državo. Vojni minister (Slavko Kvaternik) mi je absolutno zagotovil: 'Ali bo Hrvaška katoliška država, ali pa naj izgine.' Želja tistih, ki trenutno vladajo Hrvaški, da uresničijo nauk Katoliške cerkve pred nas postavlja obveznost, da jim pomagamo in da jih podpremo z vso lojalnostjo in močjo, s katero razpolagamo.«

Številni zgodovinarji v teh pismih vidijo dokaze, da je Stepinac podpiral etnično čiščenje.

In čeprav se je od leta 2006 pa do danes nabralo še več zgodovinskega materiala, ki kardinala Stepinca in njegovo vlogo kaže v zelo slabi luči - spominska tabla na Kredarici človeku, ki je zaničeval ženske in bil proti enakopravnosti žensk ter podpiral in opravičeval genocid - še kar naprej stoji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek