Jeseniška bolnišnica bi potrebovala za tretjino več zdravnikov

V Splošni bolnišnici Jesenice, kjer dela 117 zdravnikov, praktično ni oddelka, kjer ne bi potrebovali kakšnega dodatnega zdravnika. Najbolj pereča je problematika na radiološkem, pediatričnem in ginekološkem oddelku. Kot je za STA dejal direktor bolnišnice Janez Poklukar, jim za normalno delo manjka kar tretjina zdravnikov.

Operativno se pomanjkanje zdravnikov odraža kot težave pri pripravi mesečnih razporedov, ko za pokrivanje vseh delovišč ni dovolj kadra, zato so zdravniki razporejeni hkrati na oddelku in v ambulanti. Hkrati se kaže skozi daljšanje čakalnih dob, ker število bolnikov precej presega priznan obseg programa in prostorske možnosti, so pojasnili v jeseniški bolnišnici.

V bolnišnici, v kateri je 117 zdravnikov, od tega 69 specialistov, zdravniki mesečno običajno opravijo od 200 do 270 ur. "Sistem v številnih splošnih bolnišnicah deluje tako, da zdravniki delajo prek polnega delovnega časa. Če bi na Jesenicah uvedli običajno izmensko delo, bi nam zmanjkala tretjina zdravnikov, kolikor jih imamo sedaj, na pediatriji in ginekologiji pa skoraj polovica," je izpostavil Poklukar.

Izjemno pereče je pomanjkanje zdravnikov na radiologiji, kjer načrtujejo zaposlitev dveh zdravnikov specialistov. Bolnike je zelo prizadela ukinitev urološke ambulante, zato si prizadevajo tudi za zaposlitev specialista urologije. Na področju samostojnih specialističnih ambulant pa želijo zaposliti specialista oftalmologije in specialista otorinolaringologije. Vsako širitev ambulantne dejavnosti pa je treba podpreti tudi z ostalimi člani zdravstvenega tima.

"Vsekakor si bomo prizadevali, da v letu 2017 zaposlimo tudi zdravnike, ki bodo tekom leta opravili specialistični izpit," so poudarili v bolnišnici in dodali, da potrebe po kadrih izhajajo iz naraščajočih potreb prebivalstva in so zato tudi precej višje od tega kadrovskega načrta za letošnje leto. Ne govorijo pa v bolnišnici o tem, koliko zdravnikov natančno manjka na kakšnem oddelku.

"Realnih kadrovskih potreb ne umeščamo v finančni načrt, ker jih z lastnimi finančnimi sredstvi ne moremo več pokrivati, hkrati pa niso priznane v dogovorjenem programu zdravstvenih storitev," so za STA pojasnili v bolnišnici. Poklukar pa je dodal, da želijo ustanovitelja, torej ministrstvo za zdravje, opozoriti na to problematiko.

Kadrovski problem izvira iz dejstva, da je lokalna bolnišnica, ki je bila ustanovljena leta 1948 za potrebe lokalne skupnosti, prerasla v regijsko bolnišnico, kar se še posebej kaže po vzpostavitvi urgentnega centra. "Tako se nam skoraj nekontrolirano veča pritisk na vstopna vrata oziroma na urgenco, medtem ko zadaj nimamo dovolj kadrovskih in prostorskih resursov, da bi lahko izvedli vse storitve, ki jih potrebujejo bolnik," je opozoril Poklukar.

Ob tem je dodal, da se bo država morala odločiti, kaj se bo z bolnišnico v prihodnje, ali bo povečala bolnišnico na Jesenicah ali pa bo naredila novo regijsko bolnišnico nekje drugje. Ljudje se namreč starajo in pritisk na bolnišnico bo še večji. "V sedanjih kadrovskih, prostorskih in finančnih gabaritih sistem leta 2030 ne bo več vzdržen. To je dejstvo," je izpostavil Poklukar.

Opozoril je, da že zdaj ne morejo slediti potrebam. Lani so izvedli dodatne programe, prečistili čakalne vrste in uvedli nove zdravstvene storitve, pa so se čakalne vrste vseeno podaljšale. "Vse to kaže na nezadostnost programov na sekundarni ravni na Gorenjskem," je sklenil.