sobota, 16. november 2024 leto 29 / št. 321
Izsiljevanje, pa maščevanje: Kijev v OZN pustil Izrael na cedilu. Slovenija pa tokrat - pravilno! - podprla Palestince
Potem ko režim v Kijevu od novopečenega izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja ni prejel želenih in trdnih zavez, da bo Izrael dostavil ukrajinskim silam zahtevano pomoč (v orožju!), so se ukrajinski predstavniki odločili, da pri glasovanju v OZN ne bodo nasprotovali nedavno sprejeti protiizraelski resoluciji.
Ameriški spletni medijski portal Axios se v svojem sobotnem poročilu z naslovom »Netanjahu prosil za podporo Ukrajine v OZN, a Zelenski želi vojaško pomoč,« sklicuje na neimenovane visoke izraelske uradnike, ki so razkrili, da sta voditelja Ukrajine in Izraela na pobudo izraelskega premierja opravila telefonski pogovor pozno v petek.
Netanjahu naj bi Zelenskega prosil, naj Ukrajina glasuje proti ali se vsaj vzdrži glasovanja o resoluciji Generalne skupščine OZN, ki poziva Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu, naj izda pravno mnenje o posledicah izraelske okupacije palestinskih ozemelj.
Pred tem pogovorom je Kijev glasoval za resolucijo v pristojnem odboru OZN pred nekaj tedni, poroča Axios.
DANCING TOGETHER:
— George A. Hamalian (@gahamalian) January 3, 2023
Zelensky refused to vote against the resolution of the UN General Assembly on the occupation of Palestinian territories - the reason is that Jerusalem did not supply air defense to Kiev
Zelensky ignored the request of Israeli Prime Minister Netanyahu .. pic.twitter.com/asvVKHttr0
Predstavniki izraelskega zunanjega ministrstva so bili takrat besni in so ukrajinskega veleposlanika poklicali na oster pogovor.
Ukrajina je tedaj nasprotovala izraelskim zahtevam, naj glasuje proti resoluciji med glasovanjem v zadevnem odboru OZN le zato, ker je izraelska vlada zavrnila vojaško pomoč Zelenskemu, so priznali ukrajinski uradniki.
Axios trdi, da je med tokratnim petkovim telefonskim pogovorom ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski dal Netanjahuju jasno vedeti, da bi lahko Ukrajina spremenila svoje stališče, če bi Izrael Kijevu zagotovil vojaško pomoč.
Zelensky decides to abstain from a UN vote after Netanyahu's call - https://t.co/4pAH3DId3x pic.twitter.com/fdAVJmSeFK
— Delphi Initiative (@Delphi2015) January 3, 2023
Zelenski je med pogovorom z Netanjahujem dejal, da želi v zameno za glasovanje proti resoluciji ali vzdržan glas slišati, kako bo nova izraelska vlada spremenila svojo politiko in to tako, da bo Ukrajini zagotovila obrambne sisteme pred ruskimi napadi z uporabo balističnih raket in brezpilotnih letal iranske izdelave, je za Axios povedal ukrajinski uradnik.
Medtem ko je Netanjahu domnevno dejal, da je pripravljen razpravljati o »zahtevah Zelenskega v prihodnosti«, se ni želel v zvezi z ničemer z gotovostjo obvezati, poroča Axios.
The President of the EU Commission @vonderleyen now joins Messrs Putin, Zelensky & Biden in 'congratulating' Netanyahu who has just publicly committed his Government to the creation of a 'Greater Israel', in the Occupied Palestinian Territories and the Golan. https://t.co/XUx5oayjH9
— Mark Seddon (@MarkSeddon1962) December 31, 2022
Po poročanju ameriškega časnika ukrajinski voditelj države ni bil zadovoljen s tem odgovorom in je svojemu odposlancu v OZN nato naročil, naj se petkovega glasovanja v GS OZN sploh ne udeleži.
Vir ameriškega časnika trdi, da je bila taka odločitev sprejeta, »da bi se dala priložnost odnosom z Netanjahujem.«
Z drugimi besedami, vse je naprodaj - medtem ko režim v Kijevu poziva ves svet na pomoč proti ruskim silam, Zelenskemu in njegovim oprodam v resnici ni mar, kakšen teror Izraelci izvajajo nad Palestinci.
This is criminal and racist. #EndIsraeliApartheid https://t.co/C2yMkx3zYO
— Sarit Michaeli (@saritm0) January 3, 2023
Iz Netanjahujevega urada so za Axios potrdili, da se je telefonski klic res zgodil, a niso želeli pojasniti njegove vsebine.
Netanjahu, ki je v četrtek prisegel kot premier, je poklical Zelenskega v sklopu serije telefonskih klicev z voditelji nekaterih držav, ki so pred tem glasovale za resolucijo.
Izrael je želel, da spremenijo svoje glasove in nasprotujejo resoluciji ali se vsaj vzdržijo, je za Axios povedal visoki izraelski uradnik.
Israeli forces carry such crimes almost on daily basis . The world is silent
— sabina samad (@sabina_samad) January 4, 2023
Resolucija OZN je bila sprejeta pozno v petek s podporo 87 držav.
Proti je glasovalo 26 držav, 53 pa se jih je vzdržalo.
V Evropi so glasovale proti vse tradicionalne ameriške podpornice, torej Združeno kraljestvo, Nemčija, Avstrija, Italija, Češka, Madžarska, Romunija, Hrvaška, Albanija, dve od treh baltskih držav...
A noble and brave woman who stands for Justice to Palestine and against apartheid Israel and its crimes in the occupied Palestine #FreePalestine Stop #IsraeliTerrorism #IsraeliCrimes #SanctionsOnIsrael pic.twitter.com/6QKinoojQB
— Free Palestine (@hhamid72969145) January 3, 2023
Zdi se naravnost neverjetno, da so se glasovanja o tej pomembni resoluciji vzdržale države, ki so v polpretekli zgodovini veljale za svetilnik prizadevanj za mir v svetu in pravice potlačenih ljudstev.
Toda tokrat so se vse skandinavske države vzdržale in niso glasovale v prid resolucije.
Tudi Švica ne, je bila vzdržana.
Peak Guardian: columnist learns Ukrainian to show solidarity with the victims of Russian aggression. Did she or any other Guardian columnist learn Arabic to show solidarity with Palestinian victims of Israeli aggression or Iraqi victims of US aggression?
— Jonathan Cook (@Jonathan_K_Cook) January 3, 2023
You know the answer pic.twitter.com/fQIq2EFvov
Enako kot so ostale vzdržane do tega vprašanja Španija, Francija, Grčija, Bolgarija.
In (na svojo sramoto!) večina držav Zahodnega Balkana (BiH, Črna gora, Srbija).
Slovenija je - presenetljivo - tokrat bila med državami (v Evropi poleg Irske, Poljske, Belgije, Malte in Portugalske), ki so podprle Palestince:
#UN General Assembly approved on Friday a resolution requesting the International Court of Justice weigh on #Israeli annexation of #Palestine & the legal status of the occupation.
— Mohamed Kheir Omer (@mkheirom) January 2, 2023
The resolution passed by a vote of 87 in favor, 26 against, with 53 abstentions. pic.twitter.com/t9oKOLfKMJ
Zato je to glasovanje pomembno tudi za Slovenijo in njeno zunanjo politiko.
V Sloveniji se namreč zunanje ministrstvo (MZZ) in vlada velikokrat izgovarjata, češ da je glasovanje države v OZN usklajeno na ravni Evropske unije.
Kot vidimo v tem primeru, je tokrat Sloveniji uspelo glasovati drugače kot številnim drugim evropskim državam in članicam EU. To je očitno tudi v Evropski uniji vedno mogoče, ko gre za pomembne nacionalne interese.
Le vote des européens:
— Serge Laurens (@SergeLaurens_) January 2, 2023
Vert=Pour, Jaune=Abstention et Rouge=contre.
Honte aux seconds. Que du mépris pour les 3è et merci pour les 1er.
L'ONU a voté cette nuit une résolution demandant à la CIJ de donner un avis juridique sur l'occupation prolongée de la Palestine par Israël. pic.twitter.com/rqoKEjA1q6
Vendar je Slovenija v preteklosti, na primer ob večinsko sprejeti resoluciji GS OZN, ki je obsojala nacizem, pod taktirko Washingtona glasovala celo proti, domnevno zato, da ne bi podpirala ruske agresije.
Glasovanje o Palestini kaže, da bi Slovenija v skladu s svojo antifašistično tradicijo tudi v primeru resolucije o obsodbi nacizma lahko brez težav glasovala drugače, torej za resolucijo, ki je obsojala nacizem, če bi se za to odločila.
In da so izgovori vlade in MZZ v takšnih primerih - neverodostojni.
Only one man remembers, which nation saved his ancestors from a concentration camp?..
— Vera Van Horne (@VeraVanHorne) January 3, 2023
These people are literally from Ukraine, where Banderites were rounding up all the Jews for extermination… pic.twitter.com/AQ6NkluoFH
V skladu z resolucijo o Palestini pa bo ICJ pripravilo posvetovalno mnenje o izraelski okupaciji Zahodnega brega.
Gre za proces, ki bi lahko trajal od enega do dveh let.
— Souleiman Ghali (@4thesakeofpeace) January 3, 2023
Mnenje bo moralo obravnavati pravne posledice izraelske »okupacije, naselitve in priključitve ...« palestinskega ozemlja.
Iz tega vidika se ne zdi nepomembna niti informacija, da je bilo novo stalno veleposlaništvo ZDA v Jeruzalemu zgrajeno na zasebni palestinski lastnini, ki jo je leta 1948 zaplenila izraelska okupacija, kot kažejo na novo razkriti arhivski zapisi.
The new permanent US embassy in Jerusalem will be built on private Palestinian property confiscated by the Israeli occupation in 1948, according to newly revealed archival records. pic.twitter.com/JCnVfue2Ok
— PALESTINE ONLINE (@OnlinePalEng) July 11, 2022
Zato bo moral ICJ odgovoriti tudi na vprašanja povezana »vključno z ukrepi, katerih cilj je sprememba demografske sestave, značaja in statusa svetega mesta Jeruzalem,« piše v resoluciji.
And earlier this morning in the South Hebron Hills, a house and water cistern in the village of Khirbet Ma'in was demolished too.
— Yehuda Shaul (@YehudaShaul) January 3, 2023
3/4 pic.twitter.com/oCJNRviVSt
Mnenje bi moralo obravnavati tudi vprašanje, »kako politike in prakse Izraela vplivajo na pravni status okupacije.«
Pa tudi: »Kakšne so pravne posledice, ki iz tega statusa (okupacije) izhajajo za vse države in Združene narode.«
lsraeli settlers sabotage the Protestant cemetery in occupied Jerusalem. pic.twitter.com/6c83qC3b8H
— TIMES OF GAZA (@Timesofgaza) January 3, 2023
Novi brazilski predsednik Lula da Silva je že zagotovil, da bo njegova država odločno podpirala pravice Palestincev.
Brazilija se bo prizadevala za ponovno vzpostavitev svobode in neodvisnosti Palestine v okviru suverene države, je poudaril Lula da Silva:
Brazilian President Lula da Silva has assured that his country will firmly support the Palestinian rights and will work for Palestine's restoration of its freedom and independence within a sovereign state. pic.twitter.com/SI3BbWcbBW
— PALESTINE ONLINE (@OnlinePalEng) January 3, 2023
Kar se tiče ukrajinsko-izraelskih odnosov, je v začetku novembra takratni izraelski obrambni minister Benny Gantz pojasnil, da Izrael Ukrajini ne more dobaviti svojega sistema zračne obrambe Iron Dome, ker nima »dovolj velike proizvodne zmogljivosti«, da bi zadovoljil tako izvozni trg kot lastne potrebe.
Kijev je večkrat zahteval vojaško pomoč od Izraela, s posebnim poudarkom na zračni obrambi. Ukrajinski uradniki pravijo, da bi bilo orožje v veliko pomoč pri prizadevanjih države, da bi se zoperstavila domnevnim iranskim brezpilotnim letalnikom, ki jih uporablja Moskva.
Toda tako Rusija, kot Iran zanikata, da bi ruske čete uporabljale tovrstna brezpilotna letala.