sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Hrvaški Most znova za razglasitev gospodarskega pasu v Jadranu
Hrvaški premier Andrej Plenković zagovarja, da Hrvaška stališča ne bo spremila niti za milimeter,, foto: Tportal
Hrvaška opozicijska stranka Most neodvisnih list je danes znova predlagala ukinitev hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu in se zavzela za razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu. Predsednik Mosta Božo Petrov je danes v Splitu izjavil, da bi Hrvaška morala razglasiti svoj gospodarski pas v Jadranu.
Most je razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu postavil kot enega od pogojev za sodelovanje v vladi s HDZ jeseni 2016.
Hrvaška vlada je nato najprej ministrstvu za zunanje zadeve naložila, naj začne posvetovanja z državami članicami EU in Evropsko komisijo o zaščiti hrvaških interesov v Jadranskem morju, kar predvideva tudi razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu, potem pa se o tem na Hrvaškem ni več govorilo. Most je zaradi afere Agrokor izstopil iz vladne koalicije lansko pomlad.
Ocenil je, da bi razglasitev gospodarskega pasu v Jadranu pomenila izvajanje suverene hrvaške politike na 28.0000 kvadratnih kilometrih morja.
Petrov je danes novinarjem v Splitu dejal, da ni več vprašanje, ali Hrvaška lahko razglasi gospodarski pas v Jadranu, temveč to mora storiti, kar je v skladu s konvencijo Združenih narodov o pravu morja iz leta 1982 in priporočilom Evropske komisije članicam EU iz leta 2013, naj razglasijo svoje gospodarske pasove zaradi lažjega izvajanja jurisdikcije in javnih pravil.
Kot je poročal hrvaški radio, je Petrov še dejal, da ne gre samo za ribiške kvote, temveč tudi ekološko zaščito hrvaškega morja in izkoriščanje naravnih bogastev. Ocenil je, da bi razglasitev gospodarskega pasu v Jadranu pomenila izvajanje suverene hrvaške politike na 28.0000 kvadratnih kilometrih morja.
Most je obudil razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu v času, ko poteka spor med Zagrebom in Ljubljano o uresničevanju arbitražne razsodbe o meji med državama. V Mostu zavračajo arbitražno razsodbo. Prepričani so, da Slovenija in BiH zaradi svojega zemljepisnega položaja ne moreta imeti ne gospodarskega pasu in ne epikontinentalnega morja.
Hrvaški sicer ni uspela v celoti uveljaviti niti svoje zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), ki jo je razglasila leta 2003. Zaradi pritiskov Italije in Slovenije je Zagreb leta 2008 v zakon o ERC uvrstil tudi izjeme za članice EU.
