sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Hrvaška zunanja ministrica vztraja na meji iz leta 1991
Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić, foto: Marko Lukunic/PIXSELL
Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je v pogovoru za hrvaško javno televizijo HTV pojasnila svoje trditve, da je bila meja med Slovenijo in Hrvaško potrjena leta 1991, potem ko je njen slovenski kolega Karl Erjavec danes ocenil, da s takšnimi izjavami zavaja javnost. Vztrajala je, da je meja iz leta 1991 mednarodno priznana.
"Ne vem, kako sta Hrvaška in Slovenija postali članici Združenih narodov, če nimamo mednarodno priznanih meja," je Pejčinović Burićeva odgovorila na vprašanje novinarja v nocojšnji oddaji Tema dneva, naj komentira Erjavčevo izjavo, da meja med državama ni bila določena leta 1991.
Hrvaška zunanja ministrica je dejala, da so bile leta 1991 meje nekdanjih jugoslovanskih republik mednarodno priznane v smislu mednarodnopravnega načela uti possidetis.
"Hrvaška in Slovenija sta 25. junija 1991 kvečjemu vsaka s svoje strani z dodatnimi odločitvami potrdili, da gre za mednarodno mejo med državama. Ta meja obstaja, obe državi z njo živita že 25 let," je vztrajala. Kot je dodala, sta s takšno meddržavno mejo Hrvaška in Slovenija tudi postali članici ZN in EU, Slovenija pa je celo vstopila v schengensko območje.
"O tej meji še zmeraj govorimo, saj ni mogoče enostransko ničesar implementirati. Na tem utemeljujemo naše stališče, da je meja tam, kjer je bila tudi doslej," je povedala.
Ministrica se je sicer izognila neposrednemu odgovoru na novinarsko vprašanje, ali današnji poziv Evropske komisije Sloveniji in Hrvaški k dialogu o implementaciji arbitražne sodbe pomeni, da v Bruslju bolj podpirajo slovenska stališča v sporu.
Kot je znova dejala, si Hrvaška prizadeva in verjame, da morata članici EU in zveze Nato najprej poskusiti dvostransko urediti spor. Če ne bosta prišli do rešitve, je potem možno, da skupaj zahtevata posredovanje Evropske komisije.
Ponovila je tudi, da Slovenija izvaja svoje predpise samo na ozemlju, ki je nedvomno njeno, ter da ne more izrekati nobenih kazni hrvaškim ribičem, glede na to da enostranska implementacija arbitražne sodbe ni mogoča.
Napovedala je, da lahko hrvaški ribiči na četrtkovem srečanju s predstavniki več ministrstev v Zagrebu pričakujejo podporo vseh državnih institucij kot tudi odprt pogovor o vseh vprašanjih, ki jih skrbijo. "Hrvaške institucije ne bodo dovolile, da hrvaški državljani in ribiči trpijo kakršnokoli škodo zaradi enostranskih in nedopustnih postopkov s slovenske strani," je sklenila.
