Hrvaška odgovorna za obravnavo prošenj za azil

Sodišče EU je v danes objavljeni razsodbi zapisalo, da je bila Hrvaška odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Kot je pojasnilo sodišče, je za te osebe treba šteti, da so ne glede na izredne okoliščine nezakonito prečkale zunanjo mejo Hrvaške.

Na Sodišče EU sta se obrnila vrhovno sodišče Slovenije in vrhovno upravno sodišče na Dunaju, ki sta v primeru sirskega državljana in dveh afganistanskih družin vprašala, ali je treba vstop teh oseb šteti za zakonit v smislu uredbe Dublin III. Avstrijsko sodišče pa je želelo izvedeti tudi, ali je mogoče ravnanje hrvaških organov enačiti z izdajo vizuma s strani te države članice.

Sirski državljan in člani dveh afganistanskih družin so leta 2016 brez ustreznega vizuma prečkali mejo med Hrvaško in Srbijo, hrvaški organi pa so organizirali prevoz teh oseb do hrvaško-slovenske meje, da bi jim pomagali priti v druge države članice, da bi tam vložili prošnjo za mednarodno zaščito.

Sirski državljan je nato vložil prošnjo v Sloveniji, člani afganistanskih družin pa v Avstriji, vendar sta tako Slovenija kot Avstrija menili, da so za obravnavo prošenj teh oseb za mednarodno zaščito pristojni organi Hrvaške, saj so prosilci nezakonito vstopili na Hrvaško.

Sodišče v Luksemburgu je presodilo, da sprejema državljana države, ki ni članica unije, na ozemlje države članice EU ni mogoče opredeliti kot vizum, tudi če je do tega sprejema prišlo v izrednih okoliščinah, kakršne so bile leta 2016.

Sodišče je ugotovilo še, da je treba prehod meje brez izpolnjevanja pogojev nujno šteti za nezakonit v smislu uredbe Dublin III. Glede možnosti članic EU, da dovolijo vstop iz humanitarnih razlogov, je sodišče poudarilo, da po schengenskem zakoniku tako dovoljenje velja le za ozemlje zadevne članice.

Država, ki je iz humanitarnih razlogov dovolila vstop državljana države, ki ni članica EU in ki je brez vizuma, na svoje ozemlje, v skladu z dublinsko uredbo ne more biti oproščena odgovornosti za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo vloži ta oseba, je še presodilo Sodišče EU.

Sodišče v danes objavljeni razsodbi ni sledilo mnenju generalne pravobranilke, ki je ocenila, da v izjemnih okoliščinah ni prišlo do kršenja dublinske uredbe.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je pozdravil sodbo, ki potrjuje veljavnost dublinske uredbe tudi v izjemnih okoliščinah. Temeljno načelo te uredbe je, da je za obravnavo prošnje za azil pristojna članica, kjer je oseba prvič vstopila v EU.

Obenem razsodba sodišča po komisarjevih besedah dopušča možnost, da se članica odloči, da obravnava prošnjo za azil in ne pošlje nazaj osebe, ki je na njeno ozemlje prišla nezakonito, v nasprotju z načelom države prvega vstopa.

Razsodba po komisarjevem prepričanju zagotavlja zelo jasna pojasnila dublinske uredbe, ki sicer ni bila predvidena za izjemne okoliščine v minulih letih, zato je komisija tudi predlagala azilno reformo, ki naj bi onemogočila sporno prelaganje odgovornosti.

Avstrijski odvetnik, ki se ukvarja s vprašanji azila, Clemens Lahner je za britanski BBC dejal, da bo odločitev evropskega sodišča vplivala na več sto prosilcev za azil v Avstriji. "Za tiste, ki so že na Hrvaškem - okoli 700 - je zgodba končana. Avstrija jih ne bo vzela nazaj," je povedal.

"Tiste, čigar prošnje za azil so zamrznili, pa se načeloma lahko vrne nazaj, vendar je sodišče spomnilo države, da lahko v teh primerih izkažejo solidarnost in prizanesljivost," je pojasnil.